Objavljeno dne 18. june 2019, 10:06

Vsem, ki nam je mar za varovanje okolja, je skupno vprašanje, kako upravljati družbene inštitucije, javni sektor, gospodarstvo in na sploh vsako organizacijo, da bo poleg družbene blaginje in ekonomske uspešnosti udejanjala načela varovanje okolja v največjem možnem obsegu.

 

Na to vprašanje išče odgovor magistrski študijski program Management trajnostnega razvoja (MTR), kjer lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje za vpis, brezplačno pridobi znanja za prenašanje načel trajnostnega razvoja v prakso. Trajnostni razvoj vključuje okoljsko, družbeno in ekonomsko komponento, ideja pa je »zadovoljevanje potreb sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe«. V preteklem študijskem letu je na Primorski Univerzi potekal projekt Koraki za trajnost Univerze na Primorskem, ki je nastal na pobudo študentk programa MTR, finančno pa je bil podprt s strani Luke Koper na razpisu »Živeti s pristaniščem«.

 

Diapozitiv5

 

S popisi in intervjuji na vseh šestih fakultetah so raziskali tri sklope kazalnikov: kakovost bivanja, študentsko življenje in ravnanje z odpadki. Ob zavedanju, da investicije in materialni pogoji vplivajo na možnost udejanjanja trajnostnega razvoja na okoljskem (npr. poraba energije) in družbenem področju (npr. počutje ter zadovoljstvo študentov in zaposlenih, pogoji za delo, druženje), osveščenost in etično ravnanje univerzitetne skupnosti pa lahko veliko prispeva k zmanjšanju obremenitev okolja in porabo materialnih dobrin.

 

Primerjava je pokazala, da je z izjemo Fakultete za humanistične študije (FHŠ) in Fakultete za management (FM) povsod najboljše ocenjena kakovost bivanja, najvišji oceni sta pripadli Fakulteti za turistične študije (FTŠ) in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), najnižjo pa FM. Sklop kazalnikov za študentsko življenje je bil najboljše ocenjen na FHŠ, sledi FTŠ, najslabše pa na FM in Pedagoška fakulteta (PEF). Ravnanje z odpadki je bilo večinoma najslabše ocenjeno, najvišjo oceno sta dobili FHŠ in FVZ, med ostalimi članicami pa ni bilo večjih razlik.

 

anjaup

 

Zagotovo bi lahko članice brez večjih stroškov dosegle višjo raven uresničevanja trajnostnih zavez. V namen ozaveščanja so bila oblikovana opozorila za varčno rabo (vode, papirja, energije) in ukrepi za preprečevanje nastajanja mešanih odpadkov (iz predavalnic in kabinetov umakniti enojne koše za odpadke ali jih nadomestiti s koši za ločevanje, namestiti koše za biološke odpadke) ter odpadkov na sploh (iz avtomatov umakniti pijače in opozoriti na pitno vodo iz pip). Fakultete so bile povabljene k simboličnemu podpisu Kodeksa trajnostnega ravnanja v želji, da bi projekt pomenil začetek procesa za bolj trajnostno Univerzo na Primorskem, ki bi postala zgled tudi drugim inštitucijam.

 

Piše: Anja Nograšek