Anketa o smetenju: povzetek rezultatov

Narava vate ne meče smeti. Zakaj jih v naravo ti?

Projekt, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v sodelovanju s podjetjem Eurowag, je raziskoval odnos voznikov do odpadkov ob cestah, ovire pri pravilnem ravnanju in predloge za izboljšave. Pripravili smo anketni vprašalnik, ki je bil odprt od 8. 9. do 6. 11. 2025, dostopen v 14 jezikih, izpolnilo pa ga je 595 oseb – večinoma s strani slovensko govorečih. Polovica sodelujočih je žensk, večina starih med 35 in 64 let. Poklic, povezan z vožnjo, ima 11 % vprašanih.

Skoraj vsi vprašani (99 %) menijo, da je ohranjanje čistega okolja pomembno ali zelo pomembno, kar kaže na visoko okoljsko zavest ali pa družbeno zaželjeno odgovarjanje na takšna vprašanja. Odpadke ob cestah v Sloveniji dnevno opaža 61 % vprašanih, na postajališčih pa 34 %. Smetenje ob prometnicah je torej pogost in prepoznaven problem. Večina (76 %) se na smetenje odzove z ogorčenjem in obsojanjem, le redki (1 %) ga prijavijo pristojnim organom. Pojavlja se nezaupanje v učinkovitost sistema, občutek nemoči in prepričanje, da država ne zagotavlja dovolj nadzora. Mnogi so v lastnih odgovorih dodali še, da se odzovejo dejavno - sami poberejo smeti ali opozarjajo na družbeno odgovornost.

Na vprašanje o glavnih razlogih za smetenje so anketirani kot odgovor največkrat izbrali lenobo (80 %), pomanjkanje ozaveščenosti (58 %) in prepričanje, da je za čiščenje odgovoren nekdo drug (51 %). Opozarjajo na pomanjkanje košev, prenatrpanost le-teh, brezbrižnost, egoizem ter vpliv vzgoje in kulture. Mnogi zagovarjajo strožje kazni in boljši nadzor, a poudarjajo, da je sprememba vedenja predvsem vprašanje ozaveščanja javnosti.

Respondenti čutijo močno osebno odgovornost, da ne smetijo (4,6/5) in se zavedajo škodljivosti odpadkov za okolje, živali in javno zdravje. Prav tako bi jih večina (4,6/5) pobrala odpadek, če bi jim padel na tla, ko jih nihče ne vidi. Manj strinjanja (3,9/5) je glede tega, da se večina ljudi smetenju izogiba – kar kaže na nizko zaupanje v družbeno odgovornost drugih.

Kaj storijo z odpadki, ko so na poti? Več kot polovica jih (60 %) odpadke shrani in kasneje pravilno odloži, 23 % jih vrže v najbližji koš. Če je koš poln, nekateri (27 %) odpadke odnesejo s seboj, del vprašanih pa jih pusti ob košu (16 %). Navodila za ločevanje se večini zdijo dovolj jasna (41 %), a preveč različna med občinami.

V Sloveniji se smetenje lahko kaznuje z denarno kaznijo, s čimer je bila seznanjena več kot polovica (60 %) vprašanih. Redki pa poznajo konkretno višino globe - navajali so vse od 20€-800€ kazni. Nekateri opozarjajo na razlike glede na občino, prevladujeta pa mnenji, da so kazni prenizke in sistem nadzora neučinkovit.

V okviru projekta smo pripravili tudi komunikacijsko kampanjo z ozaveščevalnimi sporočili ob prometnih cestah. Več vprašanih sporočil proti smetenju ni opazilo (39 %) kot tistih, ki so jih (34 %). 

Izobraževanje in ozaveščanje (22 %) anketiranci vidijo kot vodilno opcijo za izboljšanje stanja smetenja. Sledi boljši nadzor (18 %), višje globe (17 %) in obvezno pobiranje odpadkov kot kazen (17 %). Predlagane so tudi infrastrukturne izboljšave - redno vzdrževanje in poenotenje barv košev med občinami, dodatne oznake, uvedba kavcijskega sistema, zmanjšanje embalaže za enkratno uporabo in več. Zanimalo nas je tudi, ali so ozaveščevalna sporočila, ki ste jih tekom kampanje lahko opazili ob večjih prometnicah, kakorkoli vplivala na odnos ljudi do smetenja in kako se to odraža v odgovorih na anketni vprašalnik.

Vzorec vprašanih je premajhen, da bi lahko na podlagi rezultatov prepoznali jasen vpliv ozaveščevalnih sporočil, ki smo jih pripravili v okviru komunikacijske kampanje. Razlike med odgovori pred in po kampanji so bile neznatne in ne omogočajo konkretnih zaključkov. Vsekakor verjamemo, da so bila sporočila povod za razmislek o ravnanju z odpadki.

Rezultati vprašalnika kažejo na visoko okoljsko zavest, a tudi na razkorak med prepričanji in dejanskim vedenjem. Ključni izzivi ostajajo brezbrižnost posameznikov, nezaupanje v učinkovitost sistema upravljanja z odpadki oziroma nadzorom in pomanjkanje enotne infrastrukture. Rešitve anketirani vidijo predvsem v kombinaciji izobraževanja, nadzora in sistemskih sprememb.