Avtor: Jaka Kranjc, dne 13. January 2020, 16:01

2020 je leto zamujenih mejnikov, svet pa drvi in pospešuje naprej. Kaj že vemo, da nas čaka v naslednjih mesecih na področju okolja?

Svet

Razočaranje po koncu podnebne konference COP25 še ni izvenelo, ko so vseavstralski požari dosegli rekordne razsežnosti, do konca južnega poletja pa je še več kot mesec dni. Bo katastrofa dovolj močan signal, da tradicionalno premogovna država obrne jadra in se loti reševanja podnebne krize? Bomo v Sloveniji, evropski državi z najslabšim načrtom prilagajanja podnebnim spremembam, morali počakati na kakšno podobno tragedijo? 

Jasno je, da bo leto 2020 zaznamovano s podnebno krizo, pa če nanjo gledamo iz geopolitičnega (nova EU komisija, volitve v ZDA, regresija v Braziliji ...), ekonomskega (naraščajoča gospodarska škoda, zelene davčne reforme, stavljenje na čarobno novo tehnologijo), dogodkovnega (dan Zemlje in dan voda oba na temo podnebnih sprememb, COP26), aktivističnega (mladi za podnebno pravičnost in širše), katastrofičnega (pogostost izrednih vremenskih dogodkov se viša), biodiverzitetnega (izginjajoče vrste, prihod novih invazivnih vrst), migracijskega (podnebje je že vodilni vzrok internih migracij) ali še kakšnega drugega. Zatiskanje oči pred podnebnimi dejstvi bo letos še težje.

Evropa

S svežo Evropsko komisijo se bo nadaljevala v mnogih pogledih pionirska vloga Evrope pri varovanju okolja, zdravja in prehoda v krožno gospodarstvo gospodarno z viri. Osnutki koncepta segajo v strategijo rasti Evropa 2020, katere kazalnike smo zaenkrat le delno dosegli (2017, Slovenija 2018), nova komisija pa je za marec že obljubila drugi paket zakonodaje s področja krožnega gospodarstva, hkrati z industrijsko strategijo in podnebnim paketom. Ta bo zvišal obstoječi cilj glede emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in dodal cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Nadaljevanje virno-odpadkovne zgodbe bo prineslo več dobrot, ni pa za pričakovati, da jih bomo v Sloveniji užili že v letu 2020. Izvedbeni predpisi bodo nastajali skozi cel mandat, k nam pa pridejo z nekaj letno zamudo. Obetamo si lahko večjega poudarka na krožnemu oblikovanju za manj škode, ponovno uporabo in popravljivost, strožji razširjeni odgovornosti proizvajalca (kaj sploh lahko gre na trg), ciljem za prepakiranost in nastajanje odpadkov, do nadaljevanja dela na onesnaževanju s plastiko. Poseben poudarek bo namenjen tudi odpadkom iz drugih intenzivnih panog, kot so gradbena, tekstilna in industrija e-opreme.

Tik pred koncem leta je Italija uvedla davek na nereciklirano plastiko (450 €/t), o čemer so v Bruslju razmišljali že predlani. Težava z vpeljavo novega davka je, da ga morajo soglasno podpreti vse države članice. Nova komisija želi spremeniti ta mehanizem in vseeno uvesti podoben davek — letos bomo namreč sprejeli novo sedemletno finančno perspektivo in davek na novo plastiko je poleg vseh drugih razlogov tudi prikladno mašilo za proračunsko luknjo, ki jo bo pustil Brexit.

Slovenija

Po nedavnemu izboru ZRC SAZU je beseda leta 2019 podnebje. Glede na neodplačan dolg, tudi domači cilj, da postanemo ogljično nevtralni do 2050 in obljubljena Zakon o podnebni politiki in Dolgoročno podnebno strategijo, bo tudi 2020 pri nas zaznamovala borba s podnebno krizo. Kmalu bo jasno, kako resno vlada jemlje ta izziv in koliko obljub bo ostalo v predalu. Nadaljevale se bodo priprave na predsedovanje Evropskemu svetu v drugi polovici 2021, a to najbrž ne bo bistveno vplivalo na naše politike.

Poleti imamo rok za prenos evropskih odpadkovnih direktiv iz leta 2018. Glede na nadaljujočo embalažno krizo, je čudno, da postopka še nismo končali — z začetkom jeseni se je zaključila javna obravnava ambiciozne reforme sistema od takrat naprej pa smo dobili le nekaj prostovoljskih zavez in ponoven račun po interventnem zakonu. Če do poletja ne zaključimo prenosa, nam bo poleg vse ostale škode nad glavo visel še postopek Evropske komisije in v najslabšem primeru denarne sankcije.

Hkrati bo letos čas priprave prenosa direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo in pristaniščih (morski odpadki), za kar je rok naslednje poletje, upamo pa tudi, da končno sprejmemo že dlje pripravljeno reformo Zakona o varstvu okolja, ki bo med drugim uredila sanacijo degradiranih območij. 

V društvu nas poleg “običajnega” dela čaka nekaj zanimivih raziskav, dogodkov in upamo tudi, večjih projektov. Na nas se obrača vedno več organizatorjev prireditev in podjetij, ki si želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje. Letos septembra bo med drugim prvič mednarodni dan zavedanja o odpadni hrani, ki ne pozabimo, ima tako visok ogljični odtis, da ga prekašata le ZDA in Kitajska s svojimi izpusti. V tem okroglem letu imamo tako za nalogo, da preprečimo, da nas pokopljeta figurativna in dobesedna požrešnost.

Povprečna letna temperatura v Sloveniji med 1901 in 2018.