Prepolne omare

Pri svojem delu vedno znova vidim, kako močno vpliva urejen dom na naše življenje. Organizirani prostori spremenijo razpoloženje v domu in ljudeh. Zdi se, kot bi se v obojih znova naselil mir. Ko temeljito pospravimo prostor okoli sebe, se nekaj premakne tudi v nas.

Z Marto sva pred kratkim končali urejanje celotnega doma, v katerega so predmeti prihajali desetletja. Ko so se odločili, da del doma preuredijo za odraslega sina in da morajo del hiše izprazniti, so se prej očem nevidne reči usule kot plaz ter zavladale prostoru in stanovalcem.

Ob odpiranju omar, predalov in škatel se pred nami razpre naše življenje: od odločitev, ki smo jih nekoč sprejeli, do tistih, ki se jim že dolgo izogibamo. Ko stojimo pred natrpanimi omarami, ne vidimo le kupov stvari, temveč tudi svoje spomine, navade, želje, upanje, hrepenenje, pa tudi strahove, dvome in neuresničene načrte. Vsaka stvar nosi informacije in prav to je tisto, zaradi česar je pospravljanje zahtevno, saj nikoli ne gre samo za predmete, ampak za tisto, kar nas veže z njimi in česar nismo pripravljeni izpustiti. Tako temeljito pospravljanje še zdaleč ni le fizično opravilo, ampak proces, ko ob urejanju svojih stvari v domu zavestno oblikujemo svoj mali svet in s tem tudi svoje življenje.

V zadnjih desetletjih se je naš odnos do stvari močno spremenil. Predmeti so danes dostopni bolj kot kadarkoli prej: kupujemo, naročamo, kopičimo. Kar je bilo nekoč dragocenost, je danes postalo potrošni material. Kljub temu da imamo danes tako rekoč vse, imamo pogosto občutek, da nam nekaj manjka. Prepolne omare so kazalnik sodobnega življenja – preobilja, ki nas ne polni, ampak izčrpava. Domovi, prepolni stvari, ne prinašajo več zadovoljstva, temveč utrujenost, zmedenost in občutek preobremenjenosti. Zdi se, kot da stvari polnijo prostor tudi v naših mislih, kjer je zato manj prostora za jasnost, mir in takšno življenje, kakršno si želimo.

Prepolne omare pa niso le osebna stvar, ampak tudi okoljski problem. Pomislimo samo, kje bodo vse naše stvari nekoč pristale. In prav zato gre pri pospravljanju tudi za postavljanje življenja na svoje mesto in za spreminjanje našega odnosa do stvari in okolja. Če pospravljamo z mislijo, da se želimo obdati s stvarmi, ki nas radostijo, pridobimo jasnost, kaj nam v domu in življenju prinaša veselje, in prostora ne zapolnjujemo več s stvarmi, ki v naših prostorih in življenju nimajo ne mesta ne smisla. Morda je čas, da začnemo pospravljanje razumeti ne le kot zoprno opravilo, ampak kot povabilo k bolj zavestnemu in premišljenemu življenju. Ko pri temeljitem pospravljanju pregledujemo, kaj bomo obdržali, je to tudi tiha zaveza, da bomo za te stvari lepo skrbeli in da se bomo trezno odločali, kaj bo prestopilo prag našega doma.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja