Sortirna analiza odpadkov: rezultati

Narava vate ne meče smeti. Zakaj jih v naravo ti?

Projekt, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v sodelovanju s podjetjem Eurowag, je raziskoval odnos voznikov do odpadkov ob cestah. Za pridobivanje boljših podatkov in pripravo priporočil za nadaljnje ukrepanje smo poleg anketne raziskave med vozniki testno opremili 3 izbrana cestna počivališča s tablami z navodili za ločevanje odpadkov. Na enem od počivališč smo namestili še lažno nadzorno kamero. Da bi ugotovili, kako in do kakšne mere postavitev te opreme vpliva na pravilnost ločevanja odpadkov, smo pred in po postavitvi opreme na teh počivališčih izvedli analizo odpadkov iz ekološkega otoka.

S tablami za ločevanje odpadkov smo opremili tri počivališča v občini Ilirska Bistrica in sicer ob glavni in regionalnih cestah v krajih Hrušica, Mereče in Šembije. Prva sortirna analiza je potekala 19. 9. 2025. Komunalna služba koše na postajališčih prazni na tedenski ravni, zato smo drugo sortirno analizo izvedli 28. 11. 2025,  tri dni po praznenju košev. 

Sortirni analizi sta potekali na način, da smo vrečo z odpadki iz posameznega koša ekološkega otoka stresli na tla ter vsebino ločili na dva kupa: pravilno in nepravilno odloženi odpadki. Vsak kup smo nato stehtali. 

Na počivališču Hrušica je postavljen ekološki otok za ločevanje embalaže, stekla in papirja. V neposredni bližini je postavljen še neoznačen koš, vsebine katerega nismo analizirali.

Pred postavitvijo tabel z navodili za ločevanje je bilo v dveh od treh košev več pravilno ločenih odpadkov, kot nepravilno. V košu za embalažo je bilo pravilno odloženih 77 % odpadkov, v košu za steklo 89 % odpadkov, v košu za papir pa le 32 % odpadkov.
Po postavitvi tabel je bilo v dveh od treh košev več nepravilno ločenih odpadkov, kot pravilno. V košu za embalažo je bilo pravilno odloženih 39 %, v košu za papir 32 %, v košu za steklo pa 67 % pravilno odloženih odpadkov.

Na počivališču Mereče je postavljen ekološki otok za ločevanje embalaže, stekla in papirja. Tudi tukaj je v neposredni bližini postavljen neoznačen koš, vsebine katerega nismo analizirali.

Pred namestitvijo tabel je bilo v košu za papir pravilno ločenih le 18 %, v košu za embalažo pa 68 % odpadkov. V košu za steklo ni bilo odpadkov.
Tekom sortirne analize po postavitvi tabel je bila količina odpadkov v ekološkem otoku zelo majhna. To otežuje realno primerjavo stanja pred in po postavitvi tabel in jih na tej točki ne predstavljamo v odstotnem deležu, saj je skupna teža vseh odpadkov predstavljala 0,5 kg. V košu za papir in steklo so bili samo napačno odloženi odpadki, v košu za embalažo pa je bilo pravilno odloženih polovica odpadkov.

Na počivališču Šembije je postavljen ekološki otok za ločevanje embalaže in papirja. Poleg tega so po dolžini celotnega počivališča postavljeni še štirje neoznačeni koši.
Pred postavitvijo tabel in nadzorne kamere je bilo v košu za papir pravilno ločenih 62 % odpadkov, v košu za embalažo pa le 26 %. 

Tudi tukaj je tekom sortirne analize po postavitvi tabel bila količina odpadkov izredo majhna, kar je otežilo realno primerjavo s stanjem pred postavitvijo tabel. V košu za papir ni bilo pravilno ločenih odpadkov, v košu za embalažo pa je bila pravilno odložena slaba tretjina odpadkov.

Na vseh treh postajališčih so bili tako pred kot po postavitvi tabel neoznačeni koši polni odpadkov. Odpadki v teh koših so bili odloženi posamično ali pa je bila večja količina odpadkov zaprta v vrečki in odložena v neoznačen koš. 

Refleksija dela in priporočila

Rezultati sortirne analize so  prispevali k razmisleku o našem pristopu do opazovanja problema obcestnega smetenja. 

Eksperimentalna zasnova pristopa je bila neprimerna za obravnavo problema, saj je prinesla preskromne podatke, da bi na tej točki lahko sodili o vplivu tabel z navodili za ločevanje na ravnanje obiskovalcev počivališč. Celotna zadeva zahteva nadaljnje raziskovanje in podrobnejši pogled. 

Prostor za izboljšave vidimo predvsem pri velikosti in številu vzorcev, potencialno zanimiv pa bi lahko bil tudi pristop s sočasnim štetjem kosov. Na ta način bi lahko bolje ovrednotili vpliv nečistoč med steklom ali steklenih nečistoč v drugih frakcijah, saj je steklo primerjalno izrazito težje.

Izbrali smo le tri počivališča in table z navodili za ločevanje so pred drugo sortirno analizo stale tam le kratek čas. Prav tako smo drugo sortirno analizo izvedli tri dni po praznenju košev, kar je morda botrovalo izredno majhni količini odpadkov na počivališčih Mereče in Šembrije. Posledično so rezultati bili preskromni, da bi z njimi lahko prišli do smiselnih zaključkov. V kolikor bi želeli pridobiti bolj statistično relevantne rezultate, bi sortirne analize morali izvesti na večjem vzorcu postajališč, večkrat in tekom daljšega časovnega obdobja.

Naša priporočila za nadaljnje ukrepanje pa se dotikajo predvsem neoznačenih košev za odpadke. Le-ti obiskovalcem počivališča omogočajo, da odpadek odvržejo brez premisleka in spodbujajo neločevanje. Neoznačene koše bi bilo potrebno odstraniti (oz. premakniti na eko otok) in predvsem na večjih počivališčih, kot je Šembije, postaviti več ekoloških otokov. Dodati bi bilo potrebno tudi koš za biološke odpadke. Pri tem ne gre pozabiti na čim bolj jasna in dostopna navodila za pravilno ravnanje.