Zeleni premiki se ne zgodijo na papirju, ampak v vrčkih in na hmeljskih poteh
Ko smo pred kratkim v Žalcu gostili srečanje zero waste občin, sem ob pogovoru s sodelavci znova ozavestil, kako edinstvena, a hkrati zahtevna je ta naša skupna pot. Ko se kot župan odločiš, da občine ne boš vodil le skozi številke in infrastrukturne projekte, temveč skozi prizmo trajnosti, hitro ugotoviš, da največji izziv niso predpisi. Največji izziv je sprememba miselnosti. In ta se nikoli ne zgodi čez noč.
Da so lahko trajnostne rešitve tudi privlačne, preproste in povezane z lokalno turistično ponudbo, dokazuje naša Fontana piv Zeleno zlato. Naša pot do manj odpadkov se je začela tam, kjer Žalec najbolj živi – pri hmelju in pivu. Naša Fontana piv Zeleno zlato je svetovna atrakcija, a z velikim obiskom pride tudi velika odgovornost do okolja. Prav tu smo se v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je tudi upravljavec fontane, lotili enega naših najpomembnejših premikov. Namesto iskanja bližnjic smo zagnali preprosto, a odmevno akcijo »Prinesi svoj vrček«. S to prakso obiskovalce spodbujamo, da ob ponovnem obisku fontane ne kupujejo novega vrčka, temveč prinesejo tistega, ki so ga že uporabljali ob prejšnjem obisku. Za ponovno degustacijo dokupijo le čip, vrček pa še naprej uporabljajo. Na videz majhna sprememba, ki pa ima pomembno sporočilo: ni treba vedno kupiti novega, če lahko uporabimo tisto, kar že imamo. Ko danes opazujem domačine in obiskovalce, kako ponosno dvigujejo svoje prinesene vrčke, vem, da se navade spreminjajo. Da delamo prav, nam je potrdil tudi Konzorcij Slovenia Green, ki je to pobudo izbral za TOP zeleno prakso 2025. To ni le nagrada za občino, ampak dokaz, da ljudje trajnost hitro posvojijo, če jim ponudiš smiselno alternativo.
Ključ do uspeha na tej poti je trdno zavezništvo med tremi stebri: vizijo občine, operativno podporo ZKŠT Žalec in pripravljenostjo občanov ter obiskovalcev. Brez tega trikotnika vsaka strategija ostane le mrtva črka na papirju. V Žalcu smo to povezanost prenesli neposredno na teren – na naše največje prireditve. Na Krigl festu smo plastiko za enkratno uporabo nadomestili s kozarci za večkratno uporabo, na tradicionalnem Pohodu po hmeljski poti pa smo popolnoma umaknili plastenke za vodo. ZKŠT Žalec je poskrbel za vso organizacijo in spodbudo, ljudje pa so prinesli svoje steklenice in vodo preprosto točili na poti. Ko vidiš tisoče pohodnikov, ki brez težav prehodijo kilometre brez ene same odvržene plastenke, opaziš tisti ključni trenutek, ko trajnost postane ponos in ne logistična ovira.
Ponosni smo, da naši koraki odmevajo tudi širše. Destinacija Žalec je uspešno obnovila znak Slovenia Green Silver, naš Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pa je pridobil mednarodni certifikat Good Travel Seal in postal sploh prvi muzej v Sloveniji s tem nazivom. A certifikati so le ogledalo dela na terenu. Da bi to zeleno izkušnjo ponudili vsak dan, smo v lanskem letu vzpostavili novo tematsko krožno pešpot »Od hmelja do piva«, ki povezuje naravne znamenitosti in spodbuja trajnostno mobilnost (peš ali s kolesom).
Kaj bi na podlagi naših izkušenj sporočil občinam, ki o poti zero waste šele razmišljajo? Ne bojte se začeti pri majhnih, oprijemljivih stvareh. Ne čakajte na popolne pogoje, ampak vključite ljudi tam, kjer se počutijo doma. Ko občani začutijo, da z ločevanjem, ponovno uporabo in trajnostnim obiskom dogodkov sami soustvarjajo lepši in čistejši kraj, postanejo vaši največji zavezniki. Pot do manj odpadkov je tek na dolge proge, a vsaka zelena stopinja v objemu naših hmeljskih obronkov nam potrjuje, da je vredna vsakega vloženega truda.
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.