Devetega marca so mariborski osnovnošolci v sklopu 27. regijskega Otroškega parlamenta, ki je potekal v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor, načrtovali svojo prihodnost. Več kot sto mladih se je pri vprašanjih o prihodnosti dotaknilo tudi okoljske problematike. Pred iskanjem rešitev za številne okoljske izzive so se ob ogledu filma Ne meč’mo hrane stran! srečali s problematiko zavržene hrane. A tudi njihovi učitelji niso ostali brez dela.

Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. K skupni vrednosti zavržkov skoraj 151 tisoč ton največ prispevajo gospodinjstva, ki so te dni oblegana z velikonočnimi akcijskimi ponudbami trgovcev ter že načrtujejo obilne obroke v krogu družine in prijateljev. Ekologi od danes naprej v medijski kampanji pozivamo vse: »Ne meč’mo hrane stran!«

Pred kratkim je bil Sloveniji predstavljen pomemben korak na poti k zmanjševanju zavržene hrane. Tik pred sprejetjem je namreč Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu.

V sklopu projekta »Ne meč'mo hrane stran!« je v prostorih Hotela Delfin ZDUS d.o.o. v Izoli v soboto, 19. 11., ob 19. uri potekala projekcija istoimenskega dokumentarnega filma (Just Eat It), ki so si ga ogledali člani 9 društev upokojencev (DU Ajdovščina, DU Gorica pri Slivnici, DU Ljutomer, DU Veliki Gaber, DU Limbuš Pekre, DU Ivančna Gorica, DU Smlednik, DU Postojna, DU Boris Kidrič) in uporabnice Centra dnevnih aktivnosti Koper.

V sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! smo v začetku novembra objavili nagradni vprašalnik za osnovne in srednje šole, ki je ponudil priliko za razmislek, kako je tema zavržene hrane vpletena v vsakdanjik posamezne šole, nam pa pomemben uvid v problematiko v javnih ustanovah. Že v projektu Volk sit, koza cela smo ugotovili, da se veliko hrane zavrže v izobraževalnih ustanovah - po naših izračunih vse šole skupaj na letni ravni za odvoz zavržene hrane porabijo 3 do 4 milijone €. To so milijoni, ki bi jih lahko namenili za učbeniške sklade, izlete socialno ogroženih učencev ...

Statistični urad RS je objavil nove podatke o količinah odpadne hrane. V primerjavi s preteklim letom smo v 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za ta odmik je tudi nova metodologija zbiranja podatkov, ki se usklajuje na ravni celotne Evropske unije, a tudi drugi podatki kažejo, da se količine zavržene hrane ne zmanjšujejo.