Po poklicu strojni tehnik, a že vrsto let dela v grafični industriji, v svojem prostem času pa kot aktivni član društva Ekologi brez meja in občinski koordinator skrbi za popis divjih odlagališč v občini Žalec. Je tudi ponosni očka devetletne hčerke in eden bolj aktivnih zagovornikov vsega, kar je naravnega in izhaja iz čistega okolja.

1. V čem se je letošnja čistilna akcija v Žalcu razlikovala od lanske? Kaj je bilo boljše in kako bi se dalo akcijo še nadgraditi?
Moram pohvaliti organizatorje. Letos je bila akcija na višji ravni kot lani, organizacija je tekla brezhibno, za varnost je bilo odlično poskrbljeno. Tudi ozaveščenost ljudi se je izboljšala. Letos je bilo za polovico več ločenih odpadkov kot lani.

Navodila poveljnika gasilcev med odmorom čistilne akcije (foto: Gregor Lipuš)

2. Letošnja čistilna akcija v občini Žalec je bila jubilejna, že dvajseta po vrsti.

V primerjavi s prejšnjimi je bila razlika predvsem v manjših količinah pobranih odpadkov in nižjih temperaturah. Boljše je bilo to, da je bilo zbranih za približno štiri tone manj odpadkov, kar pa ni posledica nizkih temperatur, ampak ozaveščenosti občanov in rednega čiščenja. Zelo pohvalno je tudi, da je bila več kot polovica odpadkov na dan akcije zbrana ločeno.

3. Zakaj je Žalec posebnost v Sloveniji? Katero mesto, kraj, zaselek pa je nasprotje od Žalca?
Menim, da je Žalec posebnost tako zaradi tradicije čistilnih akcij kot zaradi spoštovanja narave občanov, saj jim je narava že od nekdaj pomenila kruh in nima zastonj imena Zelena dolina. Težko je reči, katero mesto bi bilo nasprotje. Glede na podatke iz registra divjih odlagališč je razvidno, da je Ljubljana z 822 divjimi odlagališči na prvem mestu, kar pa je glede na število občanov tudi nekako logično.

Ko se sneg umakne, na plano zopet pokukajo nelegalni odpadki (foto: Gregor Lipuš)

4. Kako vidite svojo vlogo v taki akciji kot eden pobudnikov in aktivistov?
Moja vloga je predvsem v podpori Marjani Kopitar, koordinatorki čistilne akcije, v občini Žalec, kot tudi podpora predstavnikom krajevnih skupnosti. To v praksi pomeni, da sem zadolžen za vse akcije na ravni občini in za osveževanje registra divjih odlagališč.

5. Kdaj vas je prijelo, da ste se povsem predali skrbi za čisto okolje in življenje tudi usmerili po tej poti?
Pred dvema, tremi leti.
    
6. Je bila za vas že v mladih letih narava pomemben del vašega življenja? So vam skrb za okolje privzgojili starši?
Kot otrok sem precej časa preživel v gozdu na igrišču v Šmarjeti pri Celju. Vzgojo oziroma skrb za okolje pa bi rekel, da so mi privzgojili stari starši predvsem stara mama, čeprav sta tudi starša korektno opravila svoj del vzgoje.

Tovarištvo je na čistilnih akcijah še kako prisotno in izrazito (foto: Gregor Lipuš)

7. Kateri odpadki v vas zbujajo največ skrbi? Kje vidite rešitve?
Jedrski odpadki. Najboljša rešitev pa bi bila prenehanje proizvodnje teh odpadkov.

8. Ste med čistilnimi akcijami našli kak zanimiv, nenavaden ali posebno dragocen predmet? Je mogoče kateri najdeni predmet v vas zbudi takšno zanimanje, da ste šli odkrivati njegov izvor?
Žal nič takšnega, kar bi bilo dragoceno, sem pa izvor najdenih predmetov in odpadkov že večkrat odkrival.

Po poplavah na brežinah rek in potokov ostane nepredstavljivo veliko odpadkov (foto: Gregor Lipuš)

9. Katero knjigo na temo okoljevarstva ste prebrali nazadnje in katero priporočate v branje vsakomur, ki se zaveda problematike uničevanja okolja?
Knjiga Ekološka inteligenca avtorja Daniela Golemana.

10. Kaj storite, ko opazite ljudi, ki ne ločujejo odpadkov? Jih na to opozorite? Kako imate ločevanje odpadkov urejeno v vašem gospodinjstvu?
Ljudi seveda opozorim, da je odpadke potrebno ločevati. V našem gospodinjstvu imamo urejeno ločeno zbiranje odpadkov.

Gregor Lipuš z ženo Jano (foto: Gregor Lipuš)

11. Bi ljudje morali spremeniti svoj način življenja? Bi morali živeti bolj »zeleno«?
Absolutno. Če bi bilo po moje, bi ljudje ta trenutek prenehali uporabljati izdelke, ki vsebujejo nevarne kemikalije in dodatke (razne parabene, razne E-je ipd.), skratka vse, kar lahko škoduje okolju in pušča posledice na našem zdravju.

Za dve zvrhani prikolici je bilo samo odpadnih avtomobilskih gum (foto: Gregor Lipuš)

12. Kam pelje sedanje onesnaževanje okolja? Kakšne so lahko posledice? Kaj naj pričakujemo v prihodnosti?
Problem onesnaževanja ne predstavljajo odpadki, ki jih fizično zaznamo in ločimo ter recikliramo, ampak aerosoli (parfumi, parabeni), dodatki v prehrani, barvila v zdravilih. Posledice vpliva kemikalij na žive organizme že poznamo: neplodnost, hormonske težave, debelost, sladkorna bolezen ipd. V prihodnosti pa lahko pričakujemo še povečanje števila ljudi s težavami imunskega sistema (alergije), saj sterilno okolje, ki ga dosežemo s pomočjo čistil in drugih kemikalij, na naše telo deluje kot bumerang. Na globalni ravni pa je tako ali tako že jasno, da smo v obdobju boja za pitno vodo.

13. Bi za konec z nami delili še vaš življenjski moto, ki vas dnevno spodbuja k družbeno odgovornemu udejstvovanju?
Všeč mi je star indijanski pregovor, ki pravi, da »smo si zemljo sposodili od naših vnukov in ne podedovali od naših dedov«.

Piše: Luka Dekleva