Kolumna Mete Pavlin Avdić: Zmernost je vrednota v življenju, a napaka v boju za spremembe

Sem del generacije, ki je zmernost še imela za zlato pravilo. Ne kot moralno pridigo, ampak kot življenjski kompas. Ob nedeljskem kosilu so mi rekli: »Naloži si – a zmerno. Če ti bo premalo, si boš še enkrat.« Ne zato, ker hrane ne bi bilo dovolj, ampak ker pretiravanje ni bilo fajn. Lahko si sanjal, želel, šel čez meje; samo ne kar vsega naenkrat. Ker v tej postopnosti je bilo pričakovanje, bila je napetost, bila so čustva. Lahko si si upal, ampak ne izgubil razsodnosti. Zmernost nas je držala dovolj daleč od razvajenosti in ravno prav naprej od brezvoljne povprečnosti. Bila je kot notranji filter: ne preveč, ne premalo, ampak ravno toliko, da vsakič znova začutiš zadoščenje pri doseganju cilja in zagon za nove uspehe.

Ampak, veste, v čem je hudič zmernosti? Ne v tem, da potem nimaš vsega (ker imeti vse – in to večkrat hkrati – je danes praktično uradna religija), ampak v tem, da na stran postaviš predrznost, trmo, tudi vztrajnost. In to so ravno tiste lastnosti, ki jih pri ustvarjanju sprememb najbolj potrebujemo. Zdaj mi, stare generacije, ki še nosimo spomin na vladavino vrednot, kot je zmernost – ki je, mimogrede, temeljna vrednota trajnostne družbe – v spopad z novim svetom prekomerne potrošnje stopamo … ja, zmerno.

Kako velika napaka je biti zmeren, ko skušaš spremeniti razumevanje vloge marketinga nekoč in danes? Nekoč je marketing služil zgolj in samo prodaji. Brez vprašanj. Danes pa bi, s celim arzenalom neprecenljivih komunikacijskih veščin, moral služiti tudi soustvarjanju odgovorne, trajnostne družbe. Biti premik, gonilna sila pozitivnih spodbud, uvajanja trajnostnih praks, zmernih (!) nakupovalnih navad, boljših odnosov do vsega materialnega in predvsem ustvarjanja skupnosti, ki temelji na spoštovanju, odgovornosti in podpori.

Kako velika napaka je biti zmeren pri opozarjanju na napake, ki jih vedno znova počnemo, ker smo ujeti v miselni tok in sistem, ki nas je naučil le enega: prodajaj več. Vedno več. Vedno hitreje. Pa četudi ne veš več, zakaj sploh prodajaš.

Kako velika napaka je biti zmeren pri nastopu do podjetij, ki jim želiš dobronamerno pokazati, da nekaj delajo narobe, pa veš, da v našem svetu kritike ne sprejemamo ravno z odprtimi rokami. Ker, bodimo iskreni: naša družba konstruktivne kritike ne pozna. Ne zares. Nismo se je naučili. Raje se zvijemo vase kot jež, kot pa da bi odprli ušesa in srce za drug pogled. Kritika? To je za nas še vedno graja. Osebna žalitev. Dokaz, da nisi popoln. In če ti to nekdo pove v javnem prostoru – četudi se sklicuje na dejstva – potem je to razlog za užaljenost, ne za razmislek.

A ravno taka dobronamerna kritika, ki prihaja z distance je zlata vredna. Ne govorim o blatenju ali pametovanju. Govorim o utemeljenih, strokovnih, natančnih povratnih informacijah, ki nas skušajo obvarovati pred tem, da še naprej drvimo v prepad. Večinoma ravno zaradi nevednosti, zaradi šest desetletij stare prakse, ki od nas nikoli ni zahtevala odgovornosti. Samo rezultate. Samo številke. Samo rast.

Taka dobronamerna kritika, ki prihaja izven sistema, je v resnici zlata vredna. Pa naj pride s strani nevladne organizacije, neodvisnega svetovalca, notranjega glasu v podjetju, ki si drzne spregovoriti. Ponuditi ogledalo ne pomeni ponuditi sram. Pomeni ponuditi vpogled. Perspektivo. Priložnost. V realnost, kot jo vidijo drugi. In prav v tem se skrivajo potenciali transformacije: dialog, novi uvidi, nove poti.

Zato, ko mi naslednjič rečejo: »Meta, bodi zmerna,« bom navdušeno prikimala – če bo govora o družbenih normah in potrošnji. Če pa bo na mizi priložnost za spremembo v bolj odgovorno ravnanje, bom brez zadrege pritisnila na gas. Prekomerno, z vso energijo, z neumorno odločnostjo ter seveda s pristopom spoštljivega nagovora, spodbudne motivacije in vključujoče pritegnitve v nepozabno novo popotovanje.

Kajti to, kar si želimo, ni le občasna kampanja s trajnostnim sporočilom, temveč da marketing, ta mogočna disciplina prepričevanja in pozicioniranja, končno prevzame vlogo odgovornega igralca. Da postane sooblikovalec družbenih vrednot, zagovornik zmernosti, spodbujevalec premisleka in prevodnik med podjetji ter skupnostjo. To je marketing, ki ne prodaja le izdelkov, ampak ustvarja zaupanje. Ne gradi le blagovnih znamk, ampak tkivo družbe. To je transformacija, v kateri marketing ne izgubi moči; nasprotno, postane njen pravi obraz.

Zato: bodite zmerni - a nikar, ko se pojavi priložnost, da vam nekdo dobronamerno postavi ogledalo. Takrat se ne umikajte. Poglejte vanj. Ne bo vam povedalo, kdo ste, ampak kdo lahko postanete.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.