Objavljeno dne

Krožno gospodarstvo ni kakšno gospodarstvo, ki se ukvarja z izdelavo krogov, koles, turbin, obročev in kar je tega. Ali pa tudi. Stvar postaja hudo resna in še zdaleč ne samo moderna. V resnici gre za najbolj možen zdravorazumski model gospodarjenja, ki se vrača nazaj k naravi, vsekakor pa zaradi izumiranja zdrave pameti marsikoga nervira. Tako kot zdrava pamet tudi - zakaj bi poenostavljali, če lahko kompliciramo!

 

Nazaj k naravi!

 

Če trenutni model gospodarstva podpira kopanje novih in novih grobov in gomil (t.i. linearni model gospodarstva "od zibke do groba"), se v krožnem gospodarstvu razmišlja o tem, kako odslužen izdelek rešiti pred dokončnim zakopavanjem na grobišča nove dobe (beri smetišča; mogoče bi človeško dobo po 20. stoletju morali imenovati Smetiščna doba?). Ker niti "grob" največkrat ni grob, ampak za izdelek mučno in predvsem večstoletno preperevanje v nekaj, kar še ni jasno, kako bo to videti po 500 letih (#nismošetam). Za boljšo predstavo vzemimo običajno otroško plastično igračo, npr. bagerček.

 

otroci smeti

(foto: chinaSMACK)

 

Je to sploh gospodarstvo ali samo nova zelena moda?

 

V velikih, svetovno pomembnih in družbeno odgovornih podjetjih, ki to niso samo na papirju, se že nekaj let zavedajo, da zmanjkuje prostora za nove in nove kupce, da rast preko vseh meja izgublja veljavo in da gre vedno na škodo nekoga. Glavni namen delovanja in poslovanja postajajo odgovornost in učinki poslovanja na družbo in naravo; nenehno tekmovanje v ustvarjenih prihodkih, debata o procentu dviga rasti BDP pa postaja včasih naravnost patetična in smešna. Samo resno, do kam to sploh lahko gre?

 

Prepričujejo nas, da rabimo tone reči, da ne bomo srečni, dokler ne bomo imeli novega passata in iphona, si namalali faco z res najučinkovitejšo kremo proti gubam, vsaj dvakrat obkrožili svet in zadnje čase tudi, da superživila rastejo samo na drugi celini. In seveda, smo pač leni in se nam večinoma ne da ukvarjati z reševanjem in spreminjanjem sveta - saj je že samega sebe tako zafkrnjeno težko videti, kaj šele, da bi se ukvarjali s sabo! Zakaj bi se potem spraševali o pomenu ohranjanja okolja, narave in se pustili poučevati o krožnem gospodarstvu? Se nas to sploh tiče?

 

Krožna sprememba

 

Sprememba. Boleča reč. Da bi se moralo kaj spremeniti?

 

Gospod z veliko začetnico, dr. Janez Potočnik1, pravi, da je stvar resna. Da je vrag vzel šalo (in ignoranco), priča tudi informacija, da se na spremembo gospodarstva v krogotok pripravlja tudi vrh G7 - naši voditelji, tako ali drugače.

 

janez potocnik

(foto: Mavric Pivk/Delo)

 

Potočnik pravi, da imamo sicer veliko možnosti, da se kot družba prav lepo spremenimo - brez škodljivih posledic za naše udobje. Pri tem nam bodo najbolj koristile inovacije v smeri trajnosti, preoblikovanje izdelkov v smislu ecodesign-a, novi poslovni modeli in ... sprememba navad potrošnikov. Pa smo tam: vsak od nas je pomemben!

 

Toliko strahu in izgovorov, pa tako jasno je, da je edina stalnica v naših življenjih, družbi in naravi sprememba.

 

Verjetno se kaj mesa skriva tudi v Žižkovi misli, ki ugotavlja, da se naši odzivi na propad trenutnega, kapitalističnega sistema, ujemajo s stopnjami žalovanja: "ideološko zanikanje, izbruhi jeze, poskusi barantanja, ki jim sledita depresija in umik." (Življenje v času konca, Slavoj Žižek).

 

Za konec - najtežje

 

Se kdaj vprašamo, koliko predmetov premore ta svet? Koliko produktov je že kupljenih in so v obtoku pa so mogoče nedotaknjeni? Zakaj nas ta navidezna in sterilna nedotaknjenost tako zelo mami?

 

In, zakaj se obnašamo tako različno v domačem okolju, ko pridemo na "skupno," smo pa čisto drugačni? Doma, za svoje otroke in živalce vse najboljše, v skupnem domovanju (v bloku, ulici, mestu, državi, Evropi, na planetu) pa nič ni važno. In obratno, ko nas gledajo, ko smo prisiljeni ali v službi, smo zgledni, ko nas ne vidijo, pa ...

 

Zakaj tako veliko odločevalcev ne vidi celotne slike? Zakaj je tako nejasno, da se brez sodelovanja v končni fazi ne da veliko narediti?

 

Mogoče pa je zdaj spet čas, da se vrnemo k korenom besed EKO-nomija in EKO-logija. 'Eko' izhaja iz grške besede 'oikos', ki pomeni dom. Kaj pa če krožno gospodarstvo ni nič drugega kot vrnitev domov?

 

1 - dr. Janez Potočnik je slovenski ekonomist, nekdanji komisar za okolje v Evropski komisiji. S svojim delom je močno dvignil razumevanje povezovanja ekonomije in okolja. Je stvaritelj prvega pomembnega in naprednega svežnja ukrepov o krožnem gospodarstvu, s katerim želi Evropska komisija spodbuditi trajnostno gospodarsko rast, povečati konkurenčnost Evrope in najti nova delovna mesta. Nedavno smo imeli priložnost slišati njegovo izjemno predavanje na konferenci Circular change, 1. julija pa bo v Sloveniji prvič javno predaval na dogodku "To ni samo reciklaža!," v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstva za okolje in prostor in Društva Ekologi brez meja.

 

Piše: Urša Zgojznik