Maribor, Karlovac in Zagreb – središča trajnostnih praks

Dva dni, tri mesta, ena rdeča nit: kako živeti in se učiti tako, da za sabo pustimo čim manj odpadkov. 25. in 26. junija smo se v sklopu projekta Zero Waste Schools skupaj s partnerji iz Slovenije in Hrvaške odpravili na študijski obisk dobrih praks – od šolskih hodnikov v Karlovcu, prek zagrebških delavnic ponovne uporabe in popravil, do mariborskih kavarn, kulturnih centrov in šivalnic. Prva dva dneva šolskih počitnic sta bila odlična popotnica za razmislek, kako lahko trajnost iz besed preide v vsakdanjo prakso – v šoli, na delovnem mestu in doma.

Karlovac: šole, ki merijo, tehtajo in se učijo iz odpadkov

Prvi postanek je bil Karlovac, kjer smo obiskali dve partnerski osnovni šoli, OŠ Barilović in OŠ Mahično. Obe sta del omenjenega projekta Zero Waste Schools, ki povezuje slovenske (OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana) in hrvaške šole ter okoljske organizacije (Pan, udruga za zaštitu okmoliša i prirode in Ekologi brez meja) z enim samim ciljem: šole spremeniti v prostore, kjer se otroci in učitelji vsak dan učijo, kako ustvarjati manj odpadkov in živeti v sožitju z naravo.

Pot do tega cilja se je – tako kot povsod v projektu – začela z opazovanjem in tehtanjem. Koliko odpadkov sploh nastane v šoli? Kje največ? Kaj lahko preprečimo, preden sploh nastane? Na podlagi teh ugotovitev so šole skupaj z nami pripravile prilagojene akcijske načrte: nove eko otoke za ločevanje, uvajanje kompostiranja, izobraževalne grafike in spremembe pri nabavi. Projekt posebno pozornost namenja tudi učencem z manj priložnostmi, saj želi zagotoviti, da so trajnostne spremembe dostopne prav vsem, ne le tistim, ki si jih lahko privoščijo.

Zanimivo je bilo videti, kako se v teh šolah srečujeta dve generaciji navad – učitelji, ki šele osvajajo nove prijeme, in učenci, ki jih pogosto presenetljivo hitro ponotranjijo in jih začnejo dosledno zahtevati tudi doma.

Zagreb: kolo, popravljeno z lastnimi rokami

V Zagrebu smo obiskali "Biciklo popravljaonu", ki jo vodi Zelena akcija. Gre za brezplačen, prostovoljski servis za kolesa, zasnovan po principu "naredi sam": obiskovalci kolo popravijo sami, ob strani pa jim z nasveti in orodjem pomagajo izkušeni prostovoljci. Ideja je pred leti prišla iz Nemčije, kjer je koncept t. i. "bike kitchen" precej razširjen, v Zagrebu pa so ga naredili za svojega – danes sem prihajajo vsi z istim namenom: podaljšati življenjsko dobo kolesa namesto nakupa novega.

Zelena akcija vodi tudi vrsto sorodnih projektov – popravljalnice manjših gospodinjskih aparatov, šivalnice in izmenjevalnice – ki so nam jih prijazno predstavili tudi na kraju samem. Posebnost BicPop-a je, da se skozi angažma posameznika ustvarja ozaveščena lokalna skupnost, kolesa pa popravljajo s starimi deli odsluženih koles, ki jih ni bilo več mogoče popraviti. Zanimivo je tudi, da ljudje na delavnice prinašajo svoja stara kolesa. ki jih prostovoljci po potrebi popravijo, Zelena akcija pa jih nato podari ljudem s poplavljenih in potresom prizadetih območij na Hrvaškem.

Eugen nam je pojasnil, da po podobnem principu delujejo tudi druge sorodne aktivnosti, na primer ŠivPop (šiviljska popravljalnica). Poleg tega organizirajo še popularne izmenjevalnice (t. i. swap party-e) in v zadnjih letih tudi Reuse festival.

Maribor: mesto, ki daje trajnost vedno bolj v ospredje

Drugi dan smo pot nadaljevali na slovensko stran, v Maribor, ki je v zadnjih letih nanizal presenetljivo bogat nabor trajnostnih praks.

Dan smo začeli v Vetrinjc – Barcoda v samem središču mesta – prvi slovenski zero waste kavarni. Številka, s katero se radi pohvalijo, pove veliko: na obiskovalca v povprečju nastane le 60 gramov odpadkov. Voda je na voljo izključno iz pipe, plastenk v prodaji ni, kavo za s sabo pa je mogoče dobiti samo v lastnem lončku ali v posebnem lončku na kavcijo. Čaji in vse, kar je le mogoče, so na voljo na rinfuzo. Čez vse leto kavarna gosti tudi na desetine dogodkov, dnevnih in večernih, pri vseh pa dosledno uporablja iste principe: od nabavne politike, ki daje prednost lokalnemu in razsutemu, prek opreme iz druge roke, do kompostiranja manjših količin bioloških odpadkov, predvsem kavne usedline in olupkov agrumov. Kompost, ki iz tega nastane, ni le gesta – uporabljajo ga za gnojenje lastnih rastlin v kavarni, tako da krog snovi dobesedno ostane znotraj štirih sten lokala.

Pot smo nadaljevali čez Dravo v MKC Maribor, kjer so nam predstavili trajnostne prakse, ki so jih v zadnjih dveh letih uvedli v okviru projekta Zeleni korak za kulturo. Zanimivo je bilo videti, kako trajnost ni ostala le pri ločevanju odpadkov, temveč je posegla tudi v organizacijo dogodkov in vsakdanje delovanje kulturnega centra.

Popoldne je bilo namenjeno bolj sproščenemu programu. Obiskali smo Ropotarnico, kjer je mogoče po ugodnih cenah kupiti dobro ohranjene ali celo povsem nove predmete – vsak od njih tako dobi priložnost za novo življenje namesto poti na odlagališče. Dan smo sklenili na tradicionalnem Art kampu, ki je del Festivala Lent in že 9 let stopa po poti zero waste. To v praksi pomeni, da festival zmanjšuje količino odpadkov, ki nastane med njegovim potekom – z rabo materiala iz druge roke in naravnih materialov pri delavnicah, s spodbujanjem obiskovalcev k lastnim posodicam in kozarcem ter s tem, da se odpadni in odsluženi material znova spremeni v surovino za ustvarjanje namesto v smeti. Prav v tem duhu nam je Nina Rozina predstavila svoje trajnostne tekstilne rešitve in praktične delavnice šivanja. Tekstil je namreč eno tistih področij, kjer se odločitve posameznika – kupiti novo ali popraviti staro – najbolj neposredno prevedejo v manj ali več odpadkov. 

Kaj ostane po dveh dneh na terenu

Karlovac, Zagreb in Maribor so na prvi pogled zelo različna mesta, a vsa tri so nam pokazala isto stvar: trajnost ni en sam velik ukrep, temveč vrsta majhnih, dosledno ponavljajočih se odločitev, ki jih v vsakdanje delovanje vpletejo šole, organizacije, prostovoljci in lokali. Prav ta mreža majhnih praks dolgoročno prinaša največje spremembe.

Ogled dobrih praks je bil ena zadnjih večjih skupnih postaj pred zaključkom projekta Zero Waste Schools, ki se izteka konec avgusta 2026. Pred nami je še skupni zaključni dogodek s predstavitvijo priročnika, ki bo strnil zbrane izkušnje in dobre prakse za bodoče Zero waste šole.

Upamo, da bomo videne prakse lahko nadgradili in vpeljane zero waste ukrepe razvijali naprej tudi po uradnem koncu projekta.