Napihnemo. Uporabimo. Zavržemo.

Koliko napihljivih flamingov ste kupili v zadnjih letih? In koliko jih je še vedno v uporabi?

Pred dopustom kupimo novo vedro. Pa lopatko. Pa mlinček za vodo, ker je lanski počil. Otrok si zaželi še bleščečo žogo, napihljive rokavčke ali samoroga za v bazen. Včasih vse skupaj pozabimo doma in nakup opravimo kar na plaži. Ko pridemo na plažo, polovico igrač uporabi le nekajkrat. Ena ostane zakopana v pesku, drugo odnese morje, tretja poči že prvi dan.

To ni le občutek. Raziskava med britanskimi dopustniki je pokazala, da namerava kar 53 % ljudi po koncu poletja svojo napihljivo igračo preprosto zavreči. Kot so bile nekdaj plastične vrečke, so danes napihljivi flamingi sinonim za kulturo »kupi – uporabi – zavrzi«.

In še ena zanimivost - ko pomislimo na napihljive igrače, si običajno predstavljamo flaminge in samoroge za Instagram. V resnici pa največji delež prodaje predstavljajo napihljivi bazenčki, ki so zaradi svoje velikosti tudi med največjimi plastičnimi izdelki za kratkotrajno uporabo. Analitiki ocenjujejo, da bo svetovni trg napihljivih igrač (danes znaša več kot 7 milijard dolarjev)  v prihodnjih letih rasel za približno pet odstotkov letno.

En dopust, stoletja posledic

Večina poletnih igrač je izdelana iz PVC-ja ali drugih vrst plastike, ki jih je po uporabi težko reciklirati. Še večji problem pa nastane, ko igrače ostanejo na plažah, ob rekah ali jezerih. Sonce, sol in valovanje jih počasi razgrajujejo na vedno manjše delce plastike, ki končajo v vodi, pesku in prehranski verigi. Raziskava Univerze v Plymouthu je pokazala, da bi lahko ena sama kocka LEGO v morju obstala tudi do 1.300 let.

Raziskovalci Univerze Kalifornije v Davisu so opozorili tudi na nov pojav: igrače, napolnjene z bleščicami ali drobnimi plastičnimi kroglicami. Ko se takšna igrača poškoduje, se lahko v okolje razsujejo tisoči drobnih delcev, ki jih je iz peska ali vode praktično nemogoče pobrati, živali pa jih lahko zamenjajo za hrano.

Problem ni le plastika, ampak odnos

Po ocenah je približno 90 % vseh igrač izdelanih iz plastike, skoraj vse pa iz nove plastike, izdelane iz fosilnih goriv. Kar 80 % igrač na koncu pristane na odlagališčih, v sežigalnicah ali v naravi, saj jih je zaradi različnih materialov zelo težko reciklirati. Hkrati naj bi igrače porabile skoraj 1 % vse plastike, proizvedene na svetu.

A morda še pomembnejše vprašanje ni, koliko plastike porabimo, ampak kakšen odnos do stvari pri tem razvijamo.

Igrače so pogosto prvi izdelki, ki jih otrok prejme, izbira, si jih zaželi in tudi zavrže. Če se že pri njih nauči, da je povsem običajno kupiti nekaj novega za nekaj dni uporabe, bo tak vzorec potrošnje veliko lažje prenesel tudi na druga področja življenja. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da ima industrija igrač veliko večji vpliv, kot bi lahko sklepali po njeni velikosti.

Res potrebujemo nov komplet vsako poletje?

Če opazujete otroke na plaži, boste hitro ugotovili nekaj zanimivega. Čeprav skoraj vsaka družina prinese svoj komplet vedra, lopatk in modelčkov, se otroci po nekaj minutah igrajo z vsem skupaj.

Morda zadostuje en kakovosten komplet, ki zdrži več sezon. Lahko ga kupimo rabljenega, si ga izposodimo od prijateljev ali ga po dopustu podarimo naprej. Enako velja za napihljive igrače – če jih že kupimo, izberimo kakovostnejše izdelke, ki jih bomo uporabljali več let, ne le eno sezono. Preden zapustimo plažo, pa naredimo še zadnji sprehod in preverimo, ali smo res odnesli vse, kar smo prinesli.

V nekaterih obmorskih krajih so se odločili za preprosto rešitev. Na plažah so postavili knjižnice plažnih igrač, kjer si lahko obiskovalci brezplačno izposodijo vedra, lopatke in modelčke ter jih po uporabi vrnejo ali dodajo svoje.

Pomagajte nam bolje razumeti, kako ravnamo z igračami

Pri Ekologih brez meja raziskujemo, kako kupujemo, uporabljamo, izmenjujemo in zavržemo otroške igrače. Zanima nas, koliko jih kupujemo novih, koliko jih kroži med družinami in kaj se z njimi zgodi, ko jih otroci prerastejo.

Če imate doma otroke ali ste jim kdaj kupili igračo, vas vabimo, da izpolnite kratko anketo.

Vsak odgovor nam bo pomagal bolje razumeti navade v Sloveniji in pripraviti predloge za bolj krožno ravnanje z igračami.