Objavljeno dne 7. april 2015, 10:04

Težko verjeti, a je res. V letu 2015, ko bi morali pospešeno opuščati kurjenje premoga, nafte in plina, ekonomska kratkovidnost zagovarja koriščenje novih zalog fosilnih goriv, poleg tega pa krhke ekosisteme in lokalne skupnosti s tem neupravičeno izpostavlja tveganjem, ki bodo imela dolgoročne in nepovratne posledice. Niti Jadransko morje pri tem ni varno. Nov takšen primer je namreč program Vlade Republike Hrvaške za raziskovanje in izkoriščanje nafte oziroma plina v Jadranu.

 

Hrvaška je namreč julija 2013 sprejela Zakon o raziskovanju in črpanju ogljikovodikov, ki prvič v zgodovini omogoča črpanje nafte v hrvaškem delu Jadranskega morja. Vlada je morje razdelila na 29 območij, primernih za raziskovanje in potencialno črpanje – 8 v severnem Jadranu ter 21 v srednjem in južnem Jadranu, kjer je tudi večja verjetnost za odkritje zalog nafte. Velikost posamičnega območja je med 1.000 in 1.600 km2, skupaj pa obsegajo kar 90 % hrvaškega dela Jadrana.


jadran in borovci

Jadran izza borovcev, maj 2014 (foto: Katja Huš)

 

Mednarodna agencija za energijo in znanstvene študije opozarjajo, da moramo kar dve tretjini gorljivih fosilnih rezerv pustiti neizkoriščenih, če se želimo izogniti globalnemu dvigu temperature nad 2 °C – to je namreč meja, do katere bi še lahko preprečili najbolj uničujoče in neobvladljive posledice podnebnih sprememb. Načrti za črpanje nafte in plina v hrvaškem Jadranu so “slaba šala” – prihajajo namreč prav v letu, ko se sprejema nov globalni podnebni sporazum, dolgo pričakovani naslednik Kjotskega protokola. Evropske države imajo odgovornost pustiti fosilna goriva v zemlji in spodbujati rabo obnovljivih virov energije, ki so do danes skoraj v celoti neizkoriščeni (na Hrvaškem npr. ni sončnih elektrarn). Kratkovidna ekonomika in krpanje proračunskih lukenj ne moreta vedno znova upravičevati novih izkopavanj premoga, nafte in plina ter teptati vsakršnih resnejših korakov v smeri predrugačenja energetskega sistema.

 

A tudi v tej zgodbi se najde dobra novica. Na Hrvaškem se je več nevladnih organizacij (Zeleni forum, Greenpeace na Hrvaškem in WWF Adria) povezalo v skupino S.O.S. za Jadran, ki se uspešno bori proti uresničitvi teh načrtov. Tudi zaradi njihovega pritiska se je podpis koncesijskih pogodb s podjetji, ki so dobila prve licence za raziskovanje območij, premaknil za vsaj dva meseca, iz začetka aprila na začetek junija. Sedaj lahko tudi vsak posameznik in organizacija v Sloveniji izrazi svoje nestrinjanje z načrti in podporo hrvaškim kolegom! Do 16. aprila lahko namreč na spletni strani Greenpeace v Sloveniji oddate svoj podpis podpore S.O.S. za Jadran. Cilj je ambiciozen – zbrati 10.000 podpisov – a smo že skoraj na polovici!

 

sos za jadran

Protest proti črpanju nafte v Jadranu, Split, 28. marec 2015 (foto: Šime Strikoman)

 

Če smo se kaj naučili iz zgodbe TEŠ 6 v Sloveniji je, da se velike energetske projekte rado prikazuje kot izvršeno dejstvo, pri čemer investitorji vsakič znova trdijo, da je projekt že predaleč v teku, da bi ga lahko zaustavili. Črpanje nafte v hrvaškem Jadranu ni zakoličeno dejstvo in s podporo našim hrvaškim kolegom lahko tudi mi pomagamo zaščiti Jadran pred tem tveganim posegom! Jadransko morje je skupno dobro in njegova prihodnost ne sme biti predmet hitrih in nepremišljenih odločitev, ki jih vodi ekonomska kratkovidnost. Namesto nove naftne avanture bi morali razmisliti o moratoriju na črpanje nafte in plina v našem skupnem morju in izkoriščanju obilice sončne energije v Sredozemlju. Zagotovo ni težko verjeti, da vrednost Jadrana ni v nafti pod njegovimi tlemi. Vsak sončen dan, ko si želimo le, da bi pobegnili na morje, priča o tem.

 

Piše: Katja Huš, Greenpeace