Avtor: Katja Sreš, dne 1. june 2022, 13:06

Dan Save smo na spletni okrogli mizi obeležili soustvarjalci projekta Pirati plastike, ki smo ga ob tej priložnosti na pobudo Savske komisije razširili še na Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Raziskovalci in dijaki so predstavili rezultate vzorčenja na Savi in končne rezultate projekta, ki je v lanskem letu angažiral več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol.

Projekt skupnostne znanosti Pirati plastike je v lanskem letu k raziskovanju onesnaženosti slovenskih rek pritegnil 67 osnovnih šol in 32 srednjih šol. Skupaj je pri projektu sodelovalo 1517 učencev in dijakov ter okoli 200 mentorjev. Sodelovanje med znanstveniki in mladimi je pod okriljem tria predsedovanja Svetu EU hkrati potekalo še v Nemčiji in na Portugalskem ter se ob letošnjem Dnevu Save na pobudo Savske komisije razširilo še na Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. 

Vzorčenja Parlamenta mladih Savske komisije

V letošnji pomladanski akciji štirih balkanskih držav je sodelovalo 86 udeležencev, ki so na brežinah zabeležili in odstranili 755 kosov odpadkov. Pričakovano je tudi pri tej akciji vzorčenja med odpadki prevladovala plastika, v 51 % primerov izdelki za enkratno uporabo. Najpogostejši odpadki so bili plastične vrečke, plastenke, pokrovčki od plastenk, embalaža za hitro prehrano itd. Spremljajoč mikroplastiko v Savi po toku navzdol je prisotna v Ljubljani, ni je bilo v Zagrebu, prisotna pa je bila v Gradiški in Šabcu. Tudi reka Bosna je onesnažena z mikroplastiko. Sodelujoči dijaki in dijakinje iz Srednje strokovne in tehniške šole Gradiška iz Bosne in Hercegovine so ob tem poudarili:

“Ni dovolj, da imamo čisto obalo, potrebujemo tudi čiste reke.”

Končni rezultati vzorčenj v Sloveniji

Vzorčenje rečnih brežin je potekalo z uporabo dveh različnih metodologij, katerih cilj je bil pridobiti podatke o količinski in vrstni sestavi večjih (makro) odpadkov. Skupno je bilo odstranjenih in analiziranih 13.987 kosov odpadkov, večino med njimi predstavljajo plastični odpadki (68 %), med najpogostejšimi odpadki pa so cigaretni ogorki, koščki plastike, plastične vrečke, stiropor in plastična embalaža sladkarij itd. Vzorčenja so nakazala in potrdila tudi povezavo med oddaljenostjo reke od brežin in pojavljanjem odpadkov - bližje kot smo reki, več je odpadkov. Pri vzorčenju plavajočih odpadkov je bilo pričakovano, da bodo na vodni gladini prevladovali odpadki iz plastičnih materialov, predvsem zaradi plovnosti, mase, trajnosti, kompaktnosti, oblike itd. Z vizualnim opazovanjem plavajočih odpadkov je bilo zaznanih 131 kosov odpadkov, pri čemer je bilo kar 81 % opaženih odpadkov iz plastike, med katerimi so prevladovale plastične vrečke (74 %) in vlažilni robčki (11 %). Poleg plastičnih odpadkov pa so bili na vodni gladini opaženi tudi odpadki iz kovine (pločevinke). 

Prisotnost mikroplastičnih delcev v velikosti 1-5 mm je bila ugotovljena v polovici zbranih vzorcev. Od 53 vzorčenih vodotokov jih je bilo več kot 60 % onesnaženih z mikroplastiko. V vzorcih so bili najpogosteje najdeni delci polistirena v obliki pene in polietilena v obliki filmov ali fragmentov. V porečju Mure, kjer so bili vzorčeni le pritoki Mure, mikroplastike niso našli. Ugotovljena je bila pomembna razlika v količini mikroplastike med spomladanskim in jesenskim vzorčenjem, saj so bile reke spomladi bolj onesnažene.

Pomen projekta

Reke predstavljajo transportno pot odpadkov do končne postaje - morij in oceanov. V morjih in oceanih se že nekaj let kvantificira količine odpadkov, na rekah pa je to znanje bolj pomanjkljivo. Metodologije za spremljanje vrstne sestave in količine odpadkov na rekah so še v razvoju. Trenutno v EU še ni enotnega znanstvenega pristopa k kvantifikaciji odpadkov v in ob rekah. Priložnost za prvi korak je bila narejena v okviru projekta Pirati plastike, ki bo letošnjo jesen ponovno angažiral slovenske šolarke in šolarje.