Objavljeno dne 22. september 2012, 10:09

Nedavna anketa inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je pokazala, da ime več kot polovica Slovencev težave z ločevanjem odpadkov.

 

Oktobra lani je Mediana med 419 sogovorniki preverjala, ali vedo, v kateri zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov sodijo tetrapak, sušilec za lase, papirnati robčki, žarnice, plastične vrečke, otroške plenice, aluminijasta folija, zdravila, cigaretni ogorki in jajčne lupine. Izkazalo se je, da gospodinjstvom največ težav povzročajo papirnati robčki, saj bi jih le slaba desetina anketirancev odvrgla med biološke odpadke, kamor tudi sodijo. Skoraj polovica gospodinjstev bi robčke odvrgla v zabojnik za papir. Podobno bi slaba tretjina anketirancev žarnice odvrgla v zbiralnik za steklo, čeprav sodijo med ostale odpadke oziroma v zbirni center. Kar petina anketirancev bi tetrapak odvrgla v zbiralnik za papir namesto med embalažo.

 

Največji delež sodelujočih v raziskavi ločeno zbira embalažo (71 %), sledijo pa ločeno zbiranje papirja (62 %), stekla (48 %) in bioloških odpadkov (43 %). Kljub tem visokim deležem so nadaljnje analize pokazale, da vse te štiri naštete vrste odpadkov hkrati ločuje le še 16 % prebivalcev in prebivalk Slovenije.

 

Sodelujoči v raziskavi Mediane so potrdili, da sta ključna razloga za pomanjkljivo ločevanje odpadkov oddaljenost zbiralnikov od njihovega doma in slaba informiranost državljanov o pravilnem ločevanju odpadkov. Dobra četrtina anketirancev pa je izpostavila še problem prepolnih zbiralnikov. Pri tem so si sodelujoči v raziskavi zaželeli, da bi v prihodnosti prejemali več informacij o ločenem zbiranju odpadkov.

 

V Sloveniji je zbiranje komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi v pristojnosti občin. Tudi ozaveščanje občanov je prepuščeno občinam in komunalnim podjetjem (ter seveda zainteresirani javnosti), ki se ukvarjajo z odvozom in nadaljnjo obdelavo gospodinjskih odpadkov.

 

Da bi bilo področje bolje urejeno, je okoljsko ministrstvo pripravilo predlog uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, po kateri bodo morala komunalna podjetja vse občane obveščati o ravnanju z odpadki na vsaj vsakega pol leta. Če njihove aktivnosti ne bodo zalegle, bodo lahko ljudje tako kot doslej svoja vprašanja glede pravilnega ločevanja odpadkov naslovili neposredno na omenjena podjetja ali pa odgovore poiskali na njihovih spletnih straneh.

 

Bolj učinkovito ločevanje odpadkov želi okoljsko ministrstvo zagotoviti tudi z zmanjšanjem oddaljenosti zbiralnikov od gospodinjstev. V ta namen že omenjena uredba uvaja obvezno zbiranje odpadne embalaže in hišnih kuhinjskih odpadkov od vrat do vrat. Tako se bosta na ekoloških otokih ločeno zbirala samo še papir in steklo, ponekod pa še odpadni in rabljeni tekstil.

 

Nekatere slovenske občine so se tudi odločile, da bodo bolj odgovorno ravnanje z odpadki spodbudile s kaznimi za prekrškarje. Napačno ločeni odpadki onesnažujejo pravilno zbrane smeti in tako povečujejo stroške obdelave ločeno zbranih odpadki.

 

Zgoraj našteti odpadki tako sodijo v sledeče zabojnike:

  • tetrapak, plastične vrečke in aluminijasta folija spadajo v zabojnik za embalažo;
  • cigaretni ogorki, otroške plenice, žarnice spadajo v zabojnik za ostale odpadke;
  • jajčne lupine in papirnati robčki v zabojnik za biološke odpadke;
  • pretečena zdravila spadajo med nevarne odpadke
  • sušilec za lase spada med odpadno elektronsko in električno opremo

 

Ker se način ločenega zbiranja odpadkov razlikuje od občine do občine, vam zraven prilagamo tudi razpredelnico, kjer lahko najdete, katera komunalna služba deluje v posamezni občini. Če imate vprašanja v zvezi z ločevanjem odpadkov, se lahko obrnete na komunalno službo, ki je za to dejavnost pristojna v vaši občini.

 

Nekaj nasvetov za pravilno ločevanje odpadkov:

V zabojnik za papir:

Sodijo: papirnati izdelki, kot so kartoni, ovojne embalaže, lepenke, časopisi, revije, letaki, katalogi, zvezki, papirnate nakupovalne vreče, kuverte, knjige, ovojni papir.

Ne sodijo: robčki, papirnate brisače, toaletni papir, celofan, tetrapaki in njim podobne embalaže, ves papir z ostanki živil.

 

V zabojnik za steklo:

Sodijo: steklena embalaža, kot so kozarci za vložena živila, steklenice olja, vina, sokov, piva, žganih pijač, zdravil, kozmetične stekleničke in parfumi, ostala razbita steklena embalaža za živila.

Ne sodijo: zamaški in pokrovčki steklenic in steklene embalaže, žarnice, pleksi steklo, okensko steklo, ogledala, armirano steklo (steklo, ki največkrat vsebuje kovinsko mrežo za ojačitev, npr. pri steklenih vratih), svinčeno steklo (steklo s povečano vsebnostjo svinca in se uporablja pri proizvodnji kristalnega stekla), avtomobilsko steklo, kristal, žarnice, steklenice iz umetnih mas, porcelan.

V zabojnik za embalažo:

Sodijo: vse plastenke pijač in ostalih živil, jogurtovi lončki, plastični kozarčki, PVC vrečke in folije, pločevinke hrane, pijače in ostalih živil, najlon, slamice, konzerve, stiropor, kovinski pokrovčki.

Ne sodijo: plastenke in pločevinke neživilskih proizvodov, ki so vsebovale nevarne kemikalije, kot so barve, laki, motorna olja, kosovni odpadki.

Pozor! Tukaj je treba poudariti še, da ponekod stojijo ločeni zabojniki za plastiko in pločevino. V takšnem primeru odpadke ločujemo glede na material, če pa se na ekološkem otoku nahaja samo zabojnik »embalaža«, potem plastične in pločevinaste odpadke odlagamo skupaj.

Preden embalažo odvržemo v zabojnik, je tudi priporočljivo, da z vodo na hitro odstranimo morebitne ostanke hrane.

 

V zabojnik za biološke odpadke:

Sodijo: zemlja, rože, pokošena trava, vejevje, posušeni listi, plevel, rezano grmičevje, zelenjava in sadje (olupki krompirja, čebule, jajčne lupine, solata, korenje, zelje, ogrizki itd.), kavni filtri in kavna usedlina, čajne vrečke, pokvarjena hrana, (prej omenjeni) papirnati robčki.

Ne sodijo: Embalaža hrane in drugih ne živil, papirni izdelki, plastični in stekleni predmeti, nevarni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, obutev, tekstil, kosovni odpadki.

 

V zabojnik za mešane odpadke:

Sodijo: higienski material, plenice, umazana embalaža, pepel in preostanek odpadkov.

Tabelo s seznamom vseh komunalnih podjetij in občin v Sloveniji smo pripravili tukaj.

 

Viri:

 http://www.mediana.si/data/upload/clanek_locevanje_odpadkov1.pdf

 http://www.mediana.si/data/upload/clanek_locevanje_odpadkov2.pdf

 http://www.lep-planet.si/o-recikliranju/locevanje-odpadkov/

 http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042426802