Objavljeno dne 22. september 2012, 10:09

 

V društvu Ekologi brez meja se zavzemamo za trajnostno ravnanje z odpadki. Evropska strategija o odpadkih je že leta 1989 določila hierarhijo postopkov ravnanja z odpadki, ki se razvrščajo na osi od zaželenih do nezaželenih. Na prvem mestu je preprečevanje nastajanja odpadkov, sledi najvišja možna stopnja recikliranja odpadkov, potem pride na vrsto snovna predelava odpadkov, šele na zadnjem mestu pa se nahajata odlaganje in energetska izraba oziroma sežiganje odpadkov.

 

Prednosti sežigalnic:

  • tehnologija sežiganja odpadkov je tako napredovala, da so izpusti nevarnih plinov minimalni;
  • s sežiganjem odpadkov se lahko pridobiva elektriko in toploto;
  • s sežiganjem se zmanjša količina odpadkov, ki končajo na odlagališčih;
  • za sežig so primerni tisti odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati – to so medicinski odpadki, pesticidi, nevarne kemikalije, itd.

 

Slabosti sežigalnic:

  • energetska predelava oziroma sežig lahko izrabi le energijo, vsebovano v aktualnih odpadkih, in to le enkrat – s predelavo se prihrani veliko več energije, kot pa se jo pridobi s sežigom;
  • sežigalnice lahko učinkovito proizvajajo električno energijo samo v primeru, da v
    njih sežigamo odpadke, ki smo jih prej ločili na frakcije – mešani odpadki ob sežigu namreč ne proizvedejo dovolj energije – zato jim je včasih potrebno dodajati gorljive snovi, največkrat gre za nafto. Če sežigamo mešane odpadke, je proizvodnja energije nekajkrat manjša od tiste, ki bi jo privarčevali, če bi odpadke reciklirali;
  • sežigalnice uničujejo naravne vire, ki so na Zemlji v omejenih količinah;
  • sežigalnice povzročajo nemalo problemov, od izpustov dodatnih količin CO2 in emisij nevarnih snovi v ozračje, kar še dodatno obremenjuje okolje, hkrati pa po sežigu še vedno ostanejo nevarni odpadki v obliki žlindre in filtrne pogače – ti pa zahtevajo posebne, in tudi dražje, postopke za ravnanje in odlaganje;
  • snovni izkoristek je slab, saj se na tono odpadkov pridela okoli 300 do 400 kg
    nevarnih odpadkov;
  • sežigalnice predstavljajo konkurenco bolj trajnostnim načinom ravnanja z odpadki – preprečevanju, ločevanju in recikliranju odpadkov – sežigalnice se namreč borijo za iste odpadke kot predelovalni obrati;
  • sežigalnice so finančno izjemno dragi projekti, zato njihova izgradnja določa način ravnanja z odpadki za prihodnja desetletja; njihova rentabilnost je zato vprašljiva – zaloge surovin se zmanjšujejo, njihova cena pa bo vedno višja, tudi ob upoštevanju sprememb na področju davčne politike, ki jih lahko pričakujemo v naslednjem desetletju, saj se bodo davki vedno bolj osredotočali na porabo virov in onesnaževanje okolja;
  • iz dimnika sežigalnice pridejo kar štirje od dvanajstih najbolj strupenih plinov – npr. dioksin.

 


Več informacij lahko najdete na spletni strani društva Eko krog: www.ekokrog.org

 

 

); ; .'''+x[0]+'>');

.