Objavljeno dne 16. may 2016, 10:05

Slovenija je skupek prečudovite narave in kulture ter popolne lege med različnimi pokrajinami. Turizem je tako posledično zelo pomembna panoga že od 19. stoletja naprej. Ker se je od takrat pa do danes življenje spremenilo za 360°, se je temu prilagodila tudi turistična panoga. Zero waste je danes vedno bolj uporabljena besedna zveza. Pojem, ki si prizadeva, da bi družba spremenila življenjski stil in navade ter posnemala trajnostne naravne cikle, v katerem so vsi odpadni materiali surovina za nekaj drugega. S popolno implementacijo tega procesa, bi preprečili kakršnekoli izpuste v vodo, zrak in zemljo. Ta pojem je vedno bolj pomemben tudi v turizmu.

 

Živimo v čudoviti mali deželici. Prostrani in raznoliki. Kamor koli se ozremo, vidimo čudovite zelene gozdove. Imamo ogromno gora in hribčkov, ki privabljajo hribolazce na izlet. Rek, jezer in celo morje, ki nas hladijo v vročih poletnih dneh. Termalni grelci in zdravilna voda privabljajo goste iz vsepovsod. Prav tako ne smemo pozabiti na kraški svet, ki s svojimi posebnimi kraškimi pojavi obiskovalcu vzamejo dih. Vedno bolj tudi cenimo svojo zgodovino, tradicijo in kmečki način življenja, saj kmečki turizmi po vsej Sloveniji postajajo vedno bolj priljubljena točka oddiha.

 

zw turizem slo

(foto: Slovenia Convention)

 

Podatki Slovenske turistične organizacije kažejo, da je v lanskem letu število turističnih prenočitev prvič preseglo 10 milijonov. To je zelo spodbudna številka za slovenski BDP, kaj pa za slovensko okolje? Že prebivalci Slovenije proizvedemo ogromne količine odpadkov glede na naše majhno ozemlje, kaj šele vsi ti dodatni obiskovalci? Dejstvo je, da na zelo turističnih območjih odpadki predstavljajo večji pritisk na okolje. V eni najbolj turističnih občin v Sloveniji – Piranu, morajo v višku sezone prevzeti odpadke pri večjih porabnikih tudi dvajsetkrat na teden! Poruši se tudi sistem pravilnega ločevanja odpadkov, saj niso vsi turisti dovolj osveščeni, imajo različne navade oz. se jim to preprosto ne zdi pomembno. Seveda se povečajo tudi količine odvrženih odpadkov v morju.

 

Pa če se preselimo malce bolj na sever, v kraški svet. Jame, vedno bolj priljubljene točke raziskovanja in hkrati obiskovanja tega prečudovitega sveta. Kdo bi si mislil, da tudi »pod zemljo« najdemo odpadke in odplake, ki predstavljajo velik problem? Le-ti nesorazmerno povečajo vnos snovi in energije v sicer energetsko revno okolje. Vnos naprej vpliva na naravne procese v jamah. Do povečanega onesnaževanja pride tudi v gorah. Oziroma kjerkoli v naravi. Dejstvo je, da se s povečanim številom ljudi poveča tudi direktna onesnaženost okolja. In zakaj je to tako zelo grozno? Poglejmo nekaj primerov - papirnati robčki in ostanki sadja se v naravi razkrajajo nekaj mesecev. Prazne plastenke, vrečke in aluminijasta folija za razkroj potrebujejo 450 let, kar je sedem človeških življenj. Stekleni odpadki pa vztrajajo – pozor! kar 4000 let, preden se razkrojijo! Kaj to pomeni za okolje? Strupene snovi npr. preidejo v gorske reke, ki so še povsem čiste in jih onesnažijo, seveda pa razkroj odpadkov vpliva tudi na prst in hkrati kvari naravno krajino. Zaključimo lahko, da turizem ogroža avtohtono rastlinstvo in živalstvo. To je le nekaj primerov.

 

zw turizem odpadki

(foto: Bodi eko)

 

Glede na to, da se Slovenija zadnje čase promovira kot zelena destinacija, bi se morali zamisliti, ali to res v celoti drži. Res je, da imamo ohranjeno naravo in da vedno bolj stremimo k trajnostnem naravnem razvoju našega turizma, a nas čaka še kar nekaj časa, da bo pojav na zgornji sliki postal redkost, kar je na žalost del resnične situacije naše neokrnjene narave. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo narava, ki nas obdaja, ostala zdrava in zelena. Potrebno je ozaveščati ljudi in jim predstaviti druge, alternativne možnosti. Kar se tiče turizma, je potrebno začeti pri tistih, ki imajo v rokah slovenski turizem. In prav tega se bomo v bližnji prihodnosti lotili tudi mi. V sklopu projekta Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma / Zero Waste turizem, financiranega iz strani Sklada za podnebne spremembe, bomo ponudnike turističnih storitev skušali spodbuditi in vključiti v prehod v zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri, s poudarkom na preprečevanju nastajanja odpadkov, recikliranju ter ponovni uporabi. S skupnimi močmi in vašo podporo ne dvomim, da nam bo uspelo narediti velik korak naprej k slovenskem turizmu brez odpadkov.

 

Uporabljene povezave:

 

Piše: Mateja Zupan