Objavljeno dne 7. march 2015, 09:03

V Parku Istra preizkušamo trajnostne rešitve pri obnovi stare istrske hiše, kjer se bo v prihodnje odvijala večina naših dejavnosti. Dvonadstropna kamnita stavba je bivše župnišče. Ponosno se dviga nad vasjo Hrvoji v senci zvonika, za katerega velja, da je na 430 m n.m.v. najvišje stoječi zvonik v slovenski Istri. Južno pročelje je izpostavljeno soncu in vetru, s severa pa pred ostro primorsko burjo stavbo ščiti cerkev sv. Zenona.

 

Zgradba ima pestro zgodovino. V pritličnih prostorih je gostila trojezično šolo, kjer so se otroci učili v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku. Poleg šole je bila vaška trgovina, pošta in v nekem obdobju celo policijska postaja.

 

istra pozimi

(foto: Trajnostni park Istra)

 

Hišo smo prevzeli v začetku maja 2014. Očitno je bilo, da bo treba zamenjati streho. Upali smo, da bomo lahko ohranili leseno nosilno konstrukcijo, strope in pode pa obnovili. Ko pa smo dvignili nekaj desk in si ogledali nosilne tramove, nam je postalo jasno, da bo treba zamenjati čisto vse, razen kamnitih zunanjih sten. Skupaj s prostovljci, ki so od samega začetka hodili pomagat, smo prva dva meseca divje rušili. Z macolami, lopatami in krampi smo se zaganjali v dotrajane lesene stene in preperele pode ter se pri tem dodobra nadihali prahu, ki je skozi zaščitne maske silil v naše nosove, usta in oči. Čeprav je bilo delo fizično naporno in prav nič prijetno, smo se zabavali, drug drugega vzpodbujali in hišo od znotraj do golega oklestili ter sneli dotrajano strešno kritino. Hvala za pomoč vsem, ki ste bili z nami v teh neudobnih dneh.

 

Spali smo v šotorih in na vrtu uredili letno kuhinjo. Pričakovali smo dolgo, suho poletje, ko bomo lahko nemoteno obnavljali hišo, zamenjali streho in uredili okolico. Žal se je narava odločila, da nas po več letih uničujočih suš preseneti z mokrim in hladnim nevihtnim vremenom, ki nam pri delu res ni bilo v pomoč.

 

Lesene tramove med nadstropji in ostrešje nam je strokovno vgradilo gradbeno podjetje Svitan. Glinene korce, značilne za te kraje, so nam donirale Goriške Opekarne, ki to kritino izdelujejo. Ponudili so nam tudi strokovno pomoč. Iskreno se jim zahvaljujemo za vso podporo.

 

gradnja

(foto: Trajnostni park Istra)

 

Pokrivanje strehe je bilo zabavno. Bil je deževen julij in gostili smo mednarodno skupino kakih 10 prostovoljcev. Vesela ekipa deklet in fantov je požrtvovalno delala na strehi vsako suho uro ne glede na dogovor, da v zameno za hrano in namestitev delajo le nekaj ur dnevno.

 

Hraniti 10 do 15 ljudi ni mačji kašelj. Vrt, ki smo ga zasadili šele konec maja, ni pokrival niti desetine naših potreb po zelenjavi, poleg tega so nam paradižniki zaradi preobilnega deževja propadli. Na pomoč nam je priskočila Kmetijska zadruga Agrarija, ki nam je odstopila viške zelenjave, ki bi sicer šla v odpis. To je odličen zgled sodelovanja po načelu 'dobro za vse', saj je bila hrana, ki bi sicer končala med odpadki, za nas dobrodošla pomoč.

 

Prostovoljci so popotniki. V teh časih je internet tako rekoč edini način sporazumevanja, zbiranja informacij in načrtovanja nadaljnjih potovanj. Podjetje Zelinka in sinovi nam je v znak podpore poklonilo prenosnik, ki je namenjen izključno prostovoljcem in projektor, ki ga bomo potrebovali pri organizaciji izobraževanj in predavanj.

 

Lesene strope in pode med nadstropji smo naredili sami s pomočjo prostovoljcev. Ves les smo premazali z boraksom (borova sol), ki trenutno velja za zdravju najmanj škodljivo naravno zaščito lesa pred škodljivci. Vmesni prostor med stropom in podom smo zapolnili z glinoporom. To so kroglice ekspandirane gline, ki služijo kot zvočna izolacija, pomagajo uravnavati vlago v prostorih, obenem pa so dovolj lahke, da stropov iz lesenega opaža ne obtežijo preveč. Za glinopor smo se odločili tudi zato, ker ima tako rekoč neomejen rok trajanja in je neprivlačen za gnezdenje glodavcev. Po ugodni ceni nam ga je dobavilo podjetje TS Materiali d.o.o. iz Ljubljane.

 

Naslednja velika akcija je bila izdelava notranjih ometov. Kamnite stene so lepe v vinskih kleteh, tudi kak detajl v bivalnih prostorih zna biti privlačen, vendar pa je kamen hladen in se le težko ogreje. Zato smo se odločili notranje stene ometati z glino. Glineni ometi podobno kot glinopor, ki smo ga uporabili med nadstropji, uravnavajo vlažnost v prostorih, preprečujejo neprijetne vonjave in obenem delujejo kot termalna masa. Lastnost termalne mase je, da absorbira in shrani toploto, kadar je te veliko in jo oddaja, ko se zrak v prostoru ohladi. Z glinenimi ometi se bomo izognili razvoju nadležne plesni, ki se rada pojavlja v vlažnih mesecih, ozračje v prostorih pa bo vedno prijetno, ne presuho in ne prevlažno. Ilovica je popolnoma naraven material, njeno pridobivanje ne zahteva veliko energije in ni škodljivo za okolje. Naša ilovica je pripeljana z dolenjskega konca, manj kot 200 km daleč. Idealno bi bilo, če bi glino našli bližje, vendar je bila dolenjska že izkopana in prečiščena, kar je za nas pomenilo velik prihranek časa in dodatnega dela. Pri izdelavi glinenih ometov je pomembno, da zadenemo pravo razmerje med peskom in glino. Če je peska preveč, se namreč dobre lastnosti gline izgubijo. Pri izdelavi glinenih ometov nas je prijazno podprlo podjetje za naravno gradnjo Gnezdo d.o.o. Njihovi strokovnjaki so skrbeli, da je bila glina pravilno zmešana in potrpežljivo učili prostovoljce nanašati material na zidove.

 

stene

(foto: Trajnostni park Istra)

 

Gnezdo d.o.o. nam je doniralo tudi trstične plošče, s katerimi smo od znotraj izolirali severno steno zgradbe. Trstične plošče so odličen izolativni material, cenovno ugoden, naraven, obnovljiv in okolju prijazen tako v proizvodnem procesu kot ob koncu življenjskega cikla.

 

Podstrešje je pohodno in namenjeno shranjevanju manj uporabljanih predmetov. Za toplotno izolacijo med podstrešjem in stanovanjskim delom hiše smo uporabili vpihano celulozo, ki nam jo poklanja Montažna Gradnja Tadej Zimic s.p. Celulozna vlakna, narejena iz recikliranega časopisnega papirja, se pod pritiskom vpiha v izolacijski prostor. Material ima lastnost, da zapolni vse odprtine in se prilagodi nedostopnim oblikam. Celulozna vlakna so obdelana z boraksom in tako zaščitena pred škodljivci in naselitvijo glodavcev. Tudi celuloza uravnava vlažnost in s tem ščiti les ostrešja pred propadanjem. Proizvodnja celulozne izolacije je energetsko učinkovitejša od proizvodnje mineralnih izolacijskih materialov, prav tako se je bolje izkazala na testu gorljivosti. Še ena ekološka lastnost celuloze je ta, da se jo da izsrkati in ponovno uporabiti.

 

Pred nami je vgradnja predelnih sten. Izbrali smo ekopanele, sistem za suhomontažno gradnjo. Ekopaneli so izdelani iz odpadne slame, pri njihovi proizvodnji pa ni potrebna uporaba kemičnih veziv kot pri npr. iverni plošči. Ekopanel je kot odpadek popolnoma neoporečen, za razliko od mavčnih plošč, ki spadajo med okolju nevarne odpadke. V primerjavi z mavčnimi ploščami ima ekopanel tudi boljše mehanske lastnosti ter zvočno in toplotno izolacijo.

 

Zamenjati bo treba tudi okna, saj so obstoječa energetsko neučinkovita, z drsnim sistemom odpiranja, ki se na dotrajanih plastičnih okvirjih zatikajo in se jih ne da več niti pošteno odpreti niti zapreti.

 

Pri menjavi oken smo se povezali s slovenskim podjetjem Silvaprodukt, ki nam donira termično obdelavo lesenih okenskih okvirov. Termična obdelava lesa je slovenska inovacija, ki so jo razvili na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pri temu postopku se močno poveča gostota lesa, s tem pa odpornost na vremenske vplive. Posledično je potrebnih manj zaščitnih premazov in vzdrževanja. Podjetje Silvaprodukt izdeluje tudi okolju prijazne premaze za zaščito lesa, ki jih bomo lahko preizkusili na naših oknih.

 

Da bo naš novi dom vseljiv, nam manjkajo še ogrevanje, sanitarni vozel, vodovodna in električna napeljava.

 

Gospodarjenje z vodo je osnova trajnostnega bivanja. Že otroci v vrtcih se učijo, da vodo zapirajo, dokler si čistijo zobe, ozaveščene gospodinje ne puščajo odtekati stotin litrov vode v umivalnik med pomivanjem posode in vse bolj se zavedamo nesmiselnosti splakovanja straniščnih školjk z ogromnimi količinami pitne vode.

 

V Parku Istra smo naredili 30 m3 rezervoar za deževnico, ki se v rezervoar nateka s strehe. Za sanitarni vozel smo naredili prizidek, kjer bodo moderna kompostna stranišča, ki ločujejo urin od trdih delcev. Trdi delci se s pomočjo deževnikov in mikroorganizmov predelajo v kompost, urin pa se zbira in razredčen z vodo prav tako uporabi za gnojenje rastlin. Pri kompostnih straniščih nam je prijazno svetovalo podjetje Ekorim d.o.o. Z njihovo pomočjo bodo naša kompostna stranišča popolnoma brez vonja in čista kot vsako konvencionalno stranišče.

 

Voda iz tušev in kuhinje se bo stekala skozi rastlinsko čistilno napravo do vrtnega jezerca in bo uporabljena za zalivanje. Zato uporabljamo samo ekološka čistila in kozmetiko. Pri vodovodnih pipah načrtujemo uporabo aeratorjev, posebnih nastavkov, ki preprečujejo nastanek oblog, na katerih se redijo škodljive bakterije obenem pa vodo toliko razpršijo, da se poraba zmanjša za 50 %.

 

Veliko smo premlevali ter iskali trajnostne in cenovno ugodne rešitve glede ogrevanja, saj je energijsko učinkovita hiša najboljša naložba v okolje. Edina prava ekologija je najmanjša možna poraba kateregakoli energenta. Pomembna za nas je tudi enostavnost sistema in čim večja avtonomnost v izrednih vremenskih razmerah.

 

Kako smo rešili ogrevalni sistem, bomo opisali, ko bo ta dokončan, za zdaj pa se za dobro voljo in strokovno podporo pri načrtovanju zahvaljujemo podjetjem Tapro, WV Term in Msol, Matjaž Vidrih s.p.

 

Piše: Manja Vrenko