Objavljeno dne 22. september 2012, 10:09

Začele so se priprave na vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo 2012. Drugo leto ne bomo čistili samo Slovenije, ampak bomo k enodnevnem prostovoljskem čiščenje domovine skušali povezati cel planet. V slovenskem prostoru bodo tako kot lani ključno vlogo pri organizaciji in izvedbi akcije nosili občinski koordinatorji in popisovalci divjih odlagališč. Jaka Potrpin, inženir strojništva s športno dušo iz Trbovelj dobro ve, kako se »stvari streže«, saj je lani zelo uspešno vodil koordinacijo projekta znotraj občine, poleg tega pa popisoval tudi divja odlagališča v občini. In ne samo to – odločil se je, da bo s projektom Očistimo Trbovlje nadaljeval. Od akcije naprej se skupaj z nami bori za boljši in čistejši svet. Potek organizacije akcije na nivoju občine smo vam želeli predstaviti iz prve roke, za kar smo našli idealnega kandidata.

 

  1. Lani si bil lokalni organizator v občini Trbovlje. Kdaj si se pobudi priključil in kje si izvedel za dogajanje? Kje si naletel na največ težav tekom priprav na akcijo?

 

Pobudi sem se priključil že v samem začetku (november-december 2009) kot »navaden« prostovoljec, ko sem poslal elektronsko pošto s svojo prijavo na kontaktni naslov, ki je bil objavljen na domači strani projekta. Za projekt sem izvedel od ljubljanskih kolegov iz podjetja Neolab, ki so pripravljali internetno stran in snovali vso potrebno IT podporo.

 

Takrat je bilo vse skupaj še v povojih in o projektu se ni kaj prida govorilo. Ker sem bil prvi uradno prijavljen prostovoljec iz Trbovelj, me je Urša Zgojznik, ki je skrbela za občinsko koordinacijo in sprejemanje prijav, označila kot lokalnega koordinatorja. Sprva sploh nisem vedel kaj in kako naj bi deloval, mi bo to vzelo veliko prostega časa, bo oviralo moje delo v službi, itd …

 

Malo po tem je Andreja iz oddelka za okolje in prostor na občini Trbovlje tudi izvedela za projekt in preko Urše stopila z menoj v stik. Ker sem bil uradno lokalni koordinator, sem pričel prejemati vse potrebne dokumente in smernice s strani Ekologov brez meja in z Andrejo sva v sodelovanju z občino pričela s pripravami na projekt v skladu z navodili. Takrat sem se odločil, da se prijavm tudi kot vodja popisa divjih odlagališč za našo občino, tako sem koordiniral popisovalce in pomagal pri vnosu podatkov v bazo na Geopedii.

 

Težave? V prvi fazi (obveščanje) slaba odzivnost povabljenih k sodelovanju in poslednično rahli pesimizem. Kasneje popis in razvrščanje prostovoljcev, število aktivnih popisovalcev, iskanje primernih mest za odvoz odpadkov, ... Na občini so imeli večino kontaktov društev, podjetij, šol in ostalih organizacij, katerim sva pošiljala vabila k sodelovanju pri projektu OSVED. Sprva v elektronski obliki, kasneje še v papirnati. Do februarja se je odzvalo le nekaj društev in šol, zato sem postal malce pesimističen.

 

V vsem tem času sem aktivno uporabljal svoj Facebook profil, ustvaril pa sem tudi twitter profil @ocistimotrbovlje, preko katerega sem »tvital«, kako napreduje organizacija. Povezal sem se tudi s koordinatorjema iz sosednjih občin (Hrastnik in Zagorje), s katerima smo se nekajkrat dobili na pijači in predebatirali problematiko organizacije projekta.

 

V marcu je sledil medobčinski sestanek na temo popisa divjih odlagališč v trboveljskem muzeju na katerega so bili povabljeni predstavniki vojske, policije, civilne zaščite, lokalni koordinatorji ter predstavniki občin in komunal. Takrat je Rok, koordinator iz Zagorja ob Savi, jasno poudaril pomembnost projekta in pozval vse, naj bodo aktivni in naj pomagajo pri popisu in organizaciji. Njegovo poziv je padel na plodna tla in tako smo tudi v Trbovljah pričeli z aktivnim popisom in pripravami na akcijo.

 

Ekipi mene in Andreje se je pridružila še Vesna, Vlasta (komunala Trbovlje), Tomaž (občinski svetnik), Marko (radioamaterji, popis), nekateri predsedniki krajevnih skupnosti in še mnogi drugi prostovoljci, s katerimi smo v naslednjih dveh mesecih aktivno sodelovali.

 

  1. Kakšno se ti je zdelo stanje v občini na splošno pred pričetkom priprav?

 

Stanja divjih odlagališč v občini, po pravici povedano, sploh nisem poznal. Poznal sem jih nekaj v okolici svojega doma, nisem pa poznal globine in širine te okoljske problematike. Vedel sem, da se z odvozom in zbiranjem odpadkov ukvarjajo na Komunali Trbovlje in Dinosu, da za nepridiprave, ki odpadke odložijo v naravo, skrbita okoljski inšpektor in medobčinski inšpektorat. V Trbovljah imamo tudi zbirni center za odpadke Neža in zato lahko rečem, da se mi je stanje zdelo dobro.

 

  1. Kdo / katera organizacija je takrat, ko si prvič pristopil do uradnih inštitucij, izkazala največ razumevanja za tvoja prizadevanja?

 

Sprva sigurno občina Trbovlje. Kasneje je veliko pomagala tudi Vesna (občinska koordinatorka) ter koordinatorki za krajevne skupnosti.

Tudi trboveljska komunala in Dinos sta podprla projekt, pridružil se je tudi Mladinski center Trbovlje, trboveljski gasilci, turistično društvo in še bi lahko našteval. Veliko vlogo so imele krajevne skupnosti.

Bolj kot smo se približevali "čistilnemu dnevu", več posluha in pripravljenosti je bilo s strani društev in ostalih organizacij ter podjetij.

 

  1. Se ti zdi, da so krajani dobro sprejeli sporočila projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!? S katerim sporočilom so se ljudje, po tvoje, najbolj poistovetili?

 

Po mojem mnenju in tudi sodeč po odzivih sokrajanov, so sporočila projekta vsi aktivni in neaktivni dobro sprejeli. Uspešnost akcije med občani odmeva še dandanes in nam predstavlja en lep spomin. Najbolj so se poistovetili s sporočilom, da je treba za naše okolje in naravo skrbeti »kot za svojo dnevno sobo«, in zato odpadki ne sodijo v naravo, temveč sodijo v smetnjake in zbirne centre. Všeč jim je bila tudi (obujena) ideja oz. koncept množičnega prostovoljstva, ki je po mojem občutku, malce pozabljena. Nikoli ne bom pozabil izrazov na obrazih nekaterih prostovoljcev, ki so obnemeli ob pogledu na ogromne kupe smeti in hkrati glasno spraševali: "Matkurja (po zasavsko)! Pa kako lahko mečejo v naravo, če imajo petsto metrov stran zbirni center za odpadke?!"

 

  1. Katere so bile ključne ugotovitve v vaši občini po akciji? Se je odnos ljudi do odpadkov in/ali divjega odlaganja kakor koli spremenil?

 

Ključne ugotovitve:

  • V trboveljski občini imamo veliko starih divjih odlagališč, ki se ne počistijo in tako »privabljajo« nove odpadke
  • Problem je v naših glavah in okoljski ozaveščenosti, bolje preventiva kot kurativa. Večji poudarek bi moral biti na ozaveščanju. Ne samo v vrtcih in šolah, kjer je to sistematično zastavljeno, ampak tudi v podjetjih in ostalih organizacijah, kjer ljudje delajo in preživljajo večji del svojega življenja.
  • Več sodelovanja bi moralo biti med okoljskim inšpektorjem, medobčinskim inšpektorjem, civilno iniciativo, občino Trbovlje in komunalo. Morali bi skupaj za naše dobro iskati rešitve in dobre prakse prenesti v naše okolje.

 

Odnos ljudi se je pri nekaterih spremenil, pri drugih pa ne. Imam pa občutek, da so postali bolj "alergični" na odpadke v naravi.

 

  1. Koliko divjih odlagališč ste našli na področju občine Trbovlje? Katere so najbolj nevralgične točke v občini? Kako ste se reševanja problematičnih točk lotili na občinski ravni?

 

Pri nas smo z ekipo popisovalcev našli nekaj več kot 120 divjih odlagališč pred pričetkom akcije. Med njimi tudi nekaj takšnih, ki bremenijo okolje kar nekaj desetletij, in se tako sploh nikoli ne očistijo. Mnogo teh med akcijo nismo uspeli očistiti predvsem zaradi nedostopnosti hribovitega terena in velike količine nevarnih odpadkov. Tipične lokacije so opuščeni kamnolomi, kotanje, soteske, degradirana rudniška območja.

Zaradi internetne baze divjih odlagališč na Geopedii, so te točke ostale evidentirane »za vedno«, in tako lahko s pomočjo teh podatkov naredimo sanacijske načrte ali vsaj obvestimo lastnike zemljišč, da se pri njih nahajajo odpadki.

Da bi bolj sistematično pristopili k reševanju teh dolgoletnih problemov, smo sklicali sestanek na katerega so bili povabljeni okoljski inšpektor, predstavnica komunale, medobčinski inšpektor in predstavnica oddelka za kolje in prostor občine Trbovlje ter jaz. Sestanka so se udeležili vsi povabljeni.

Pregledali smo kritične točke, inšpektorja sta izpostavila probleme, s katerimi se dnevno soočata pri obravnavi problematike divjih odlagališč. Skupaj smo sklenili, da bo občina z dopisi obveščala lastnike zemljišč o »njihovih« odlagališčih, počistila, kar je na občinski zemlji, delo medobčinskega inšpektorja (vodje medobčinskega inšpektorata), okoljskega inšpektorja ter komunale pa bo še bolj povezano. Znotraj te komunikacijske mreže bo veliko vlogo imela tudi občina ter ekipa Očistimo Trbovlje.

 

 

 

 

  1. Si mnenja, da bi tako akcijo veljalo ponavljati vsako leto?

 

Mislim, da ne bi bilo potrebno v takšni meri, lahko bi jo ponovili le delno. Smiselno bi bilo združiti lokalne čistilne akcije, ki se odvijajo vsako leto. Organizacija in koordinacija pa bi potekala po zgledu projekta OSVED in bi bila podprta s strani občine ter krajevnih skupnosti.

 

 

  1. Boš aktiven tudi v pripravah na akcijo drugo leto? Kaj te pri tem prepriča?

 

Absolutno! Prepričajo me nasmehi dobrih ljudji, ki sem jih spoznal tekom akcije OSVED in optimizem za naše mesto!

 

  1. Letos lanski projekt nadaljuješ v okviru iniciative Očistimo Trbovlje. Si se dolgo odločal za nadaljevanje? Zakaj se ti zdi pomembno nadaljevati?

 

Nadaljevanje je prišlo kar samo od sebe. Tekom akcije sem že ustvaril twitter profil @ocistitrbovlje, ki je predstavljal nekakšen »mini dnevnik« trboveljskega dela projekta, blog Očistimo Trbovlje pa je bila vsebinska dopolnitev. Nisem želel, da bi se ideja in projekt s časom pozabila, in tako mi je internet s svojimi komunikacijskimi orodji (Facebook, twitter, blogi,…) omogočil prav to nadaljevanje zgodbe. Skozi vse te kanale ljudi še vedno opozarjam o problematiki divjih odlagališč, iščem dobre prakse iz Slovenije in celega sveta, jih shranim na blog in jih tako enostavno posredujem svojim internetnim socialnim omrežjem, twitterju in Facebooku.

 

  1. Imaš sodelavce ali deluješ sam?

 

Največ sodelujem z oddelkom za okolje in prostor Občine Trbovlje. Moram pa povedati, da za svoje sodelavce dojemam vse, ki kakorkoli pomagajo pri nadaljevanju zgodbe. Bodisi pri postavitvi internega bloga, fotografiranju divjih odlagališč, širjenju informacij o čistilnih akcijah, dobrih praksah, organizaciji razstave (upam, da kmalu...) ipd. V prihodnje si želim ustvariti ekipo (prostovoljnih) strokovnjakov iz različnih področji družbenega delovanja, ki bo k okoljskim problemom pristopala bolj celostno, multidisciplinarno in sistematično.

 

  1. Kakšni so dolgoročni cilji iniciative Očistimo Trbovlje?

 

Glavni cilj je sigurno popolno očiščenje naše občine divjih odlagališč. Drugi cilj je vzpostaviti dobro komunikacijsko mrežo med vsemi deležniki na področju ravnanja z odpadki v naši občini. Tretji cilj pa je sestaviti ekipo strokovnjakov iz različnih področij (učitelj, ekolog, inženir, geograf, komunikolog, umetnik, …), ki bi dobre slovenske in svetovne prakse reševanje okoljske problematike vnašala v specifično trboveljsko okolje, seveda z nujnim sodelovanjem občine, komunale ter okoljskega in medobčinskega inšpektorata. Četrti cilj je osveščanje, vzpodbujanje ljudi k aktivnejši vlogi v svojem okolju in predvsem k razvoju spoštljivega odnosa do narave.

  1. S čem se trenutno ukvarjate?

 

Trenutno je poletje, ko se divja odlagališča lepo zarastejo z zelenjem. Vseeno še vedno beležim nova divja odlagališča, spremljam dobre ekološke prakse (ki jih zabeležim na blogu), sodelujem na raznih delavnicah. Delujemo pa tudi kot član sveta za varstvo okolje (posvetovalno telo župana), ki ga je župan Vili Treven ustanovil v začetku svojega mandata. Pomagal bom tudi pri pripravi sanacijskega načrta divjih odlagališč. Pri vseh teh aktivnostih sodelujem, kolikor dopuščata služba in prosti čas.

 

S partnerji pa pripravljamo tudi fotografsko razstavo Kako smo očistili Trbovlje, o kateri lahko več preberete na mojem blogu: http://jpotrpin-ocistitrb.posterous.com/sestanek-za-organizacijo-razstave-kako-smo-oc

 

  1. Imate morda podatke, koliko je od lani ostalo očiščenih odlagališč in koliko jih je ostalo na novo?

 

Na žalost točnega podatka nimam, saj v letošnjem popisu nismo uspeli pregledati celotnega območja in označiti kar je bilo počiščeno, ker je bilo premajhno število popisovalcev in slaba komunikacija med nami.

 

  1. Lahko poveš kaj več o problemu kamnoloma Vasle in kaj se dogaja na tem področju (sestanki z občino, ...)?

 

Kamnolom Vasle je eden izmed teh klasičnih divjih odlagališč, ki jih je v Zasavju kar lepo število. Odročen, zapuščen kamnolom (globoka nedostopna kotanja), ki je pred mnogimi leti, ko v okoliških krajevnih skupnostih še ni bilo urejenga odvoza kosovnih odpadkov, služil kot »lokalna deponija«.

 

Območje se razteza čez kar nekaj parcel različnih lastnikov, kar še oteži delo okoljskih inšpekcijskih služb. Odpadki vseh vrst so že zaraščeni s prstjo in popolnoma nedostopni.

 

Ta kamnolom je bil tudi tema sestanka z okoljskim inšpektorjem, vodjo medobčinskega inšpektorata in predstavnico komunale. Sklenili smo, da bo prvi korak obvestilo lastnikom o divjem odlagališču na njihovi posesti. Spremljali bomo odzive, na podlagi katerih bomo strategijo ukrepanja sprotno prilagajali. Zavzemam(o) se za to, da se takšna odlagališča očistijo oz. popolnoma sanirajo enkrat za vedno, ne pa da postanejo breme bodočih generacij in našega okolja, tako kot se je to dogajalo do sedaj.

 

  1. Kakšen se ti zdi najbolj učinkovit način preprečevanja divjega odlaganja?

 

Ozaveščanje kot prvo, drugo pa dobra infrastruktura, ki ljudem omogoča čim bolj "nenaporno" in enostavno odlaganje "pridelanih" odpadkov. Nujne so tudi konkretnejše kazni za nepridiprave, ki odvržejo odpadke v naravo.

 

  1. Kako ste se tega lotili pri vas v Trbovljah?

 

To počne v Trbovljah zelo dobro trboveljska komunala, ki ima že kar nekaj let dober sistem obveščanja preko letakov, ki jih doda v kuverte s položnicami za plačilo komunalnih storitev. Dobro pa sodelujejo tudi s šolami in vrtci na različnih projektih in aktivno obveščajo preko spletne strani. Hitra odzivnost vodje medobčinskega inšpektorata v navezi z občino in komunalo pa pripomore k takojšnji izdaji odlokov za čiščenje lastnikom, tako se divja odlagališča hitro očistijo in ne privabljajo novih odpadkov. Postavljajo pa se tudi ovire, zapornice, znaki. Očistimo Trbovlje na drugi strani aktivno popisuje divja odlagališča in preko bloga, Facebooka, twitterja skuša posredovati še nekaj več uporabnih nformacij. Posredujem(o) pa tudi informacije o novih in starih odlagališčih, ki jih evidentiramo.

 

  1. Se nameravaš v prihodnosti posvetiti še drugim okoljskim temam in izzivom?

 

Sigurno. Udejstvovanje na tem področju me osebno polni in mi je pravi izziv, skrb za naš planet pa obveza! Misli globalno, deluj lokalno.

 

  1. In kdo je Jaka Potrpin sicer?

potrpin

 

Za odgovor na to vprašanje bi morali vprašati moje najbližje :). Sigurno bi bil odgovor popolnejši kot moj, a naj poskusim na kratko...

Sem športnik po duši, ki ga je življenje poneslo (v zadnjih letih) na strojniško področje. (Po izobrazbi profesor športne vzgoje in inženir strojništva). Ko ne delam, rad sedem na kolo in se odpeljem na Podmejo (prelaz med Trbovljami in Preboldom), igram košarko, odtečem krog ali dva na trboveljski trim stezi, pozimi smučam, poleti plavam, namesto televizije "gledam" internet, trenutno pa konstruiram ogromen stenski LEGO mozaik.

); ; .'''+x[0]+'>');

.