Objavljeno dne 14. february 2013, 09:02

Poročilo s konference v Tallinnu, 30. 1. – 3. 2. 2013

 

Konferenca Let’s do it! World Cleanup 2013 se je začela kot grozljiva pustolovščina. Dobesedno grozljiva! Strokovnjaki, ki spremljajo globalno onesnaževanje, so nad udeležence sprostili plaz podob iz našega umazanega sveta, a predstavitve državnih akcij iz leta 2012 so prinesle blagodejni veter upanja in odločitev, da bomo skupaj ustvarjali trajne rešitve. Zmoremo očistiti svet!

 

Po Skypu nas je nagovoril Stiv Wilson, raziskovalec petih oceanskih vrtincev, v katerih se koncentrira plastika. Šokantno je bilo izvedeti, da je 9 % drobnih rib (velikih 1-2 palca), ki predstavljajo 50 % vse žive mase rib v oceanih, onesnaženih s plastiko. Ta se v prehranski verigi samo še bolj kopiči in ko doseže vrh verige, človeka, so škodljive snovi že močno koncentrirane in zelo škodljive. Wilson je poudaril, da se čiščenje začne pri nas samih in to s tem, da odločno zavračamo plastiko, še posebej plastiko za enkratno uporabo. Če začnemo že danes namesto jutri, bodo tudi rezultati prišli en dan prej. Wilson se je dotaknil tudi teme čistilnih akcij, posebno pozornost pa namenil pomenu čiščenja obalnih področij. Poudaril je, da to ni Sizifovo delo, kot mislijo nekateri, kajti oceani periodično ''izpljunejo'' plastiko na obale in takrat imamo najboljšo priložnost, da jih poberemo, preden jih valovi zopet posesajo nazaj in se njihovo razpadanje nadaljuje.

 

Pål Mårtensson iz Göteborga nam je pokazal posnetke iz Laosa (dokumentarni film: Bomb Harvest), kjer je od leta 1964–1975, med tako imenovano skrivno vojno, ko je na ozemlje Laosa padlo 2 milijona ton bomb (od katerih jih je 30 % ostalo neeksplodiranih – deset let vsakih osem minut po ena bomba). Mnogi ljudje se še danes, skoraj štiri desetletja kasneje, preživljajo z zbiranjem bombnih ostankov po državi, kmetovanje je zelo oteženo, saj so povsod bombni kraterji in neeksplodirane bombe. Zbiranje in prodajanje odpadkov je v Laosu tudi sicer pogosta dejavnost. Mårtensson se je za en dan pridružil ženski, ki od tega živi in celoten dan dela jima je prinesel nekaj več kot tri evre zaslužka, pri čemer se je Mårtensson svojemu deležu odpovedal.

 

116 - Petr RakcheevOtroci vedo, kakšen svet hočejo (foto: Petr Rakcheev)

 

Mårtensson sicer dela v centru za zbiranje odpadkov za ponovno uporabo in prodajo Kretsloppsparken Alelyckan v Göteborgu. Center, ki je v mestni lasti, je slavni švedski primer dobre prakse v ravnanju z odpadki. Največji vtis pa so name naredili izredno lepo zloženi in urejeni odpadki. Stranke štedilnike, pralne stroje, sedežne garniture itn. lepo zložijo in če ''kup odpadkov'' lepo razstavimo, postane prav privlačen. Vse, kar je dobro ohranjeno, popravijo, obnovijo in prodajo v lastni trgovini rabljenega blaga, kar ostane gre v reciklažo, zadnji ostanki pa žal odidejo v sežigalnico.

 

Jožef Vodicka iz Slovaške je zelo strastno govoril o spletni aplikaciji za iskanje divjih odlagališč TrashOut, ki je tudi dobitnica nagrade za najboljšo aplikacijo na Slovaškem v letu 2012. Pustimo strokovnjakom da preverijo, ali je res najboljša in edina možna za ves svet, vsekakor pa naj čim bolje služi vsem, ki jo bodo uporabljali.

 

Pisateljica Elisabet Sahtouris nas je preko Skypa nagovorila iz Mallorce, pri čemer je čudovito povezala misli o ekonomiji s sedanjim stanjem v svetu, v katerem je tekma za odpadke res neusmiljena. Med drugim je povedala, da je na Mallorci največja sežigalnica v vsej južni Evropi, s tako velikimi kapacitetami, da vanjo ves čas hrumijo tovornjaki z odpadki iz vse Evrope. Čeprav je tudi gospa Sahtouris prikazala zelo temačno podobo sedanjega sveta, je zaključila zelo optimistično. Sedanja civilizacija je kot gosenica, ki se kar nažira in nažira, njenemu napihovanju pa kar ni videti konca. Toda v določenem trenutku gosenica doseže kritično točko, rast jo začne izčrpavati in takrat se v njenem telesu aktivirajo imago celice, ki iz razkrajajočega se notranjega tkiva začnejo sestavljati metulja. Zato bolje, da ne pohodimo gosenice, če želimo videti metulja. Kar lahko naredimo, je, da se pridružimo imago celicam in tako pozitivno prispevamo k preobrazbi v metulja.

 

Save Baikal Skupinska fotografija udeležencev konference (foto: arhiv Let's do it world!)

 

Iz vsega zgoraj zapisanega je razvidno, da tokratna konferenca ni bila strogo usmerjena v čiščenje držav v enem dnevu, ampak smo iskali trajnostne rešitve in odgovore, ki bi lahko imele daljnosežne učinke. Grozovito stanje v svetu nikogar ni vrglo iz tira, vsi še naprej ostajamo optimisti!

 

Tudi predstavitve državnih akcij iz leta 2012 so prinesle blagodejni veter upanja. Predstavile so se skoraj vse prisotne države: Portugalska, Francija, Nizozemska, Litva, Italija (Vezuv), Madžarska, Moldavija, Romunija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Turčija, Rusija, Belorusija, Alžirija, Gana, Filipini, El Salvador, Brazilija…pa gotovo sem še koga pozabil. Aha, seveda, na Estonijo in Slovenijo!

 

Povezovanje ljudi v gibanja, ki se širijo kot epidemija, je glavni izziv. S takimi gibanji je najlaže na hitro zasejati nove vedenjske navade. Toda kako jih ustvariti? O tem je z veliko avtoriteto spregovoril Leandro Herrero, avtor knjige Viral Change. Mnogih od nas se je dotaknil Michelangelov citat, ki ga je navedel: »Največja nevarnost za večino ljudi ni, da je njihov cilj previsok in ga ne dosežejo, ampak da je prenizek in ga dosežejo«.

 

Nazadnje se mi je zazdelo, da smo udeleženci konference kot hobiti iz pravljice, ki stojijo nasproti gromozanski vojski strašnega demona. Toda hobiti vedno najdejo pot do cilja, pa naj je videti še tako nedosegljiv in naj je nasprotnik še tako silen!

 

Tudi v očeh udeležencev je bilo videti popolno neomajnost in vztrajanje do konca. Zato smo za konec konference še malo sanjali. V mislih smo se prestavili za 3 leta v prihodnost in od tam pogledali nazaj. Videli smo vse, kar smo postorili v tisočih dneh, vse, kar smo dosegli in videli smo, kako smo skupaj naredili nekaj čudovitega. Nato smo se vrnili nazaj v sedanjost in izlili to, kar smo videli v svojih sanjah, na list papirja. V dvorani je vladala globoka hvaležnost. Zmoremo! Ni nam dovolj čiščenje, ustvarjali bomo trajne rešitve. Zavedamo se, kako težko je ostati skupaj, ohraniti motivacijo, kako težko se je pregovarjati z uradniki glede povsem zdravorazumskih problemov, a ne bomo odnehali. V mnogih državah se čiščenja nadaljujejo, nekatere države so se pridružile na sveže kot npr. Uganda, v nekaterih pa hočejo narediti še korak naprej. Lisa Christensen iz Hong Konga bo morda počasi pomagala odpreti vrata tudi do Kitajske. Če ji to uspe in pride akcija Očistimo svet tudi tja, bo to ogromen korak za ekologijo planeta. Držimo pesti!

 

126 - Valeriu Istrati Naše sanje o čistem svetu na sredini dvorane – svet čez 1000 dni (foto: Valeriu Istrati)

 

Dogajanje štirih dni je nemogoče popolnoma povzeti z besedami, a upam, da sem s tem člankom z vami delil energijo, ki smo jo ustvarili na konferenci. Za konec naj povem še to, da v Sloveniji Ekologi brez meja svoje delo usmerjamo predvsem v zakonodajne spremembe na področju nelegalnega odlaganja in v pomoč vsakoletnim lokalnim čistilnim akcijam. Zato smo skupaj s Turistično zvezo Slovenijo za podporo tem akcijam pripravili obrazec za prijavo lokalnih čistilnih akcij, kjer lahko vsi organizatorji čistilnih akcij prijavijo čistilne akcije v svojem kraju. Vse prijavljene akcije bodo prikazane na seznamu Čistilne akcije 2013 in objavljene v lokalnih in nacionalnih medijih. S tem želimo vsem prebivalcem Slovenije sporočiti, kje in kdaj se lahko v letu 2013 udeležijo čistilne akcije v svojem kraju.

 

Piše: Nara Petrovič

 

Zanimive povezave:

FB stran: Clean World Conference 2013

Video Let's Do It! 2013: The Dance, Heros, Aliens, The River, The Sun, The Tree.

Video World CleanUp 2012: Summary World Cleanup 2012

Video o odpadkih v oceanih: Two minutes on oceans

Peticija Končajmo ekocid v Evropi: End Ecocide

Nevladna organizacija iz Kalifornije: Plastic Pollution Coaliton

Zanimiv natečaj: Think Beyond Plastic

Informacijski portal: The plastic free times