Zero Waste Evropa je gibanje, ki združuje evropske lokalne skupnosti in jih povezuje z mednarodnimi organizacijami ter z lokalnimi Zero Waste skupinami, katerih cilj je opuščanje vseh vrst odpadkov kot načina doseganja bolj trajnostnega bivanja, gospodarske stabilnosti in socialne povezanosti.
Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov na takšen način, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadnih materialov ter ohranja ali predela vse vire brez sežiganja ali odlaganja.
Sedanji linearni vzorci proizvodnje, potrošnje in odstranjevanja temeljijo na iluziji, da živimo v svetu z neomejenimi viri.
Zadnja desetletja smo v Evropi živeli na račun naraščajočega ekološkega dolga do ostalega sveta. Uvažamo skoraj 4 krat več materialov, kot jih izvažamo. Evropska strategija trajnostnega razvoja se zavzema za spremembo teh vzrocev.
Sprememba vzorcev mora preseči trenutne cilje Evrope, da postane družba recikliranja. Zero Waste družba bomo postali, ko bomo uspeli znižati porabo materialov in energije.
Za uspeh Zero Waste načrta na kateremkoli nivoju, je bistveno izobraževanje in sodelovanje skupnosti. Prebivalce moramo spodbujati, da načrtujejo in aktivno sodelujejo pri snovanju sistemov upravljanja z viri, ki se usmerjajo k zmanjševanju nastajanja odpadkov.
Zasnovati moramo dobro podprte, trajne in javne izobraževalne akcije, ki spodbujajo sodelovanje javnosti.
Izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov, odločevalcev in državljanov je bistveno za spremembo vzorcev ter za postopno opuščanje odpadkov.
Proizvodni sistemi in infrastruktura za ravnanje z odpadki v Evropi mora biti zasnovana tako, da odseva naslednji prednostni red:
Preventiva
Preventiva na področju ravnanja z odpadki mora biti vključena v lokalne in sektorske načrte. Okvirna direktiva o odpadkih določa obveznost držav članic, da pripravijo programe preventive na področju odpadkov. Cilji preventive so potrebni zato, da sprožijo ukrepe na nacionalnem nivoju.
Za nastajanje zelenih delovnih mest in za oblikovanje takšnih izdelkov, da v sistemu ne bo več odpadkov, je ključnega pomena odgovornost industrije:
Ločeno zbiranje
Za ohranjanje uporabnosti materialov je potrebno ločeno zbiranje vsaj izdelkov za ponovno uporabo, različnih materialov za recikliranje, zavržene hrane in zelenega odreza z vrtov, ter ostanka mešanih odpadkov. Zero Waste skupnosti v Evropi dokazujejo, da z ločenim zbiranjem lahko dosežemo 80 % do 90 % recikliranja. V takšnih skupnostih na leto nastane manj kot 100 kg ostanka mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca.
Zaradi preprečevanja nastajanja odpadkov in zato, da zagotovimo čiste, ločene materiale na izvoru, je potrebno spodbujati zbiranje od vrat do vrat.
Uvajanje cenovnih spodbud je glavno gonilo sprememb vzorcev obnašanja. Prekomerno nastajanje odpadkov bi moralo biti kaznovano.
Ločeno zbiranje od vrat do vrat je potrebno nadgraditi z lokalnimi zbirnimi centri, ki gospodinjstvom in podjetjem omogočajo varno oddajanje in ločevanje izdelkov za ponovno uporabo, recikliranje, pa tudi ločeno zbiranje nevarnih odpadkov.
V povezavi z izdelki za ponovno uporabo je pomembno, da se nevladne organizacije in zavodi za zaposlovanje povežejo z lokalnimi centri za ponovno uporabo ali zbirnimi centri, saj je osnovni namen teh socialnih podjetij prav reintegracija težko zaposljivih skupin nazaj na trg dela. Sektor ponovne uporabe ima pomembno socialno–ekonomsko vrednost in zaposlovalni potencial, kot tudi pozitivne okoljske učinke.
Zniževanje količin mešanih ostankov odpadkov
Del odpadkov, ki jih ne moremo ponovno uporabiti, reciklirati ali kompostirati, moramo znižati na najmanjšo možno mero. Te odpadke moramo ohranjati dobro vidne, saj to spodbuja njihovo nenehno zniževanje. Pri takšnih odpadkih se je potrebno usmeriti na začetek procesa in jih preko preoblikovanja izdelka ali embalaže izločiti iz sistema s pomočjo uveljavljanja podaljšane odgovornosti proizvajalcev.
Analiza ostankov odpadkov je pomembna zato, da lahko čim bolje izkoristimo sistem ločenega zbiranja ali sistem ponovne uporabe. S tem pridobimo možnost, da proizvajalce spodbujamo k preoblikovanju izdelkov, ki jih ni možno ponovno uporabiti ali reciklirati, ali pa zahtevamo njihov umik s trga.
Gradnja novih odlagališč ali sežigalnic bi morala biti nezaželena, obstoječe pa bi morali postopno zapirati v skladu z naraščajočimi deleži preventive in recikliranja.
Prilagodljivost je za Zero Waste bistvenega pomena, zato pogodbe in načrti ravnanja z odpadki ne smejo ovirati recikliranja tako, da bi ustvarjali rigidnost sistema.
Zaradi nefleksibilnosti sežigalnic (starejših ali naprav za termično predelavo odpadkov), se moramo izogibati novim kapacitetam za termično obdelavo, obstoječe naprave pa postopno zapreti.
Premostitvena rešitev za mešane ostanke odpadkov v času, ko lokalne skupnosti zvišujejo deleže ponovne uporabe, ločenega zbiranja, recikliranja in kompostiranja ter znižujejo količine nastalih odpadkov je, da dovolimo varno odlaganje majhnih in vedno nižjih količin stabiliziranih ostankov odpadkov.
Da bi hitreje znižali odvisnost od odlagališč, bi morali zmanjšati količino, volumen (in vpliv) ostankov mešanih odpadkov s pomočjo biološke stabilizacije, ter ta postopek dopolniti z dodatnim izločanjem koristnih materialov iz ostanka odpadkov. To se izkazalo za učinkovito zniževanje ostanka odpadkov predvsem tam, kjer poteka ločeno zbiranje od vrat do vrat.
Zero Waste ima pomemben vpliv na upravljanje tokov energije v gospodarstvu. Pri življenjskem ciklu večine izdelkov je najbolj intenzivna raba energije pri pridobivanju surovin, izdelavi in v času uporabe. Zero Waste v energetskem smislu znižuje emisije, povezane s pridobivanjem surovin in proizvodnjo tako, da večino hranil in virov usmerja nazaj v naravne cikle prsti ali materialov preko ponovne uporabe in recikliranja. Emisije, povezane z uporabo lahko dodatno znižamo z boljšim oblikovanjem izdelkov in ekoinovacijami.
Zato Zero Waste predstavlja velik potencial na področju zniževanja porabe energije. Študije življenjskih ciklov dokazujejo, da je količina prihranjene energije preko recikliranja in ponovne uporabe bistveno višja od količine energije, ki jo lahko proizvede sežigalnica (naj gre za sežigalnice ali termično izrabo odpadkov).
Glede pridobivanja energije Zero Waste podpira sisteme, ki delujejo pri bioloških temperaturah in pritisku, kot so anaerobna predelava za pridobivanje bioplina, ki mu sledi kompostiranje pregnitega blata na način, da dosežemo maksimalne možne pozitivne učinke vračanja organskih snovi v prst.
Oblikovanje nizkoogljičnega gospodarstva, ki učinkovito izkorišča naravne vire, je stabilno in socialno-vključujoče ter spoštuje biodiverziteto ekosistemov, je največji izziv današnje Evrope.
Zero Waste strategija je bistven predpogoj takšne pobude, saj med drugim:
