Koristne vsebine

Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so se med prvimi občinami pridružile zero waste mreži in že pred tem uvedle prvi model ločenega zbiranja v Sloveniji. Med drugim so dokazale, kako pomembna je vloga skupnosti za dosego pozitivnih sprememb na področju zmanjševanja odpadkov in tako leta 2019 zbrale več kot 80 % ločenih frakcij.

Javno podjetje Contarina opravlja storitve na območjih Priule in Trevisa v severni Italiji, ki sta v preprečevanju nastajanja odpadkov ter recikliranju najuspešnejši na širšem evropskem območju. Skrivnost Contarine, kako reciklirati dvakrat več odpadkov od evropskega povprečja ter proizvesti petkrat manj mešanih komunalnih odpadkov, boste izvedeli v tej študiji primera.

Parma se nahaja v Emiliji-Romanji, regiji, ki proizvede največ odpadkov v Italiji, v povprečju 636 kg odpadkov na prebivalca v letu 2014. Parma s 190.284 prebivalci ni bila v boljšem položaju kot preostala regija: ločeno zbiranje je stagniralo na okoli 45 % in količine nastalih komunalnih odpadkov so bile velike. To je privedlo do tega, da je provinca leta 2012 predlagala gradnjo sežigalnice, ki je bila kasneje zaradi menjave župana umaknjena in preusmerjena v drugačno strategijo ravnanja za odpadki. V samo štirih letih so dokazali, da je prehod s tradicionalnega ravnanja z odpadki na zero waste možen. Ključni dejavniki njihovega uspeha so politična volja, vključenost civilne družbe in strategija, ki temelji na zmanjšanju mešanih komunalnih odpadkov.

Mestu Besançon, ki se nahaja v vzhodni Franciji in ima z okolico 225.000 prebivalcev, je v šestih letih uspelo razviti obsežen sistem decentraliziranega kompostiranja, ki pokriva 70 % prebivalstva, in znatno zmanjšati količino odloženih odpadkov ter znižati stroške ravnanja z odpadki. In to kljub temu, da nimajo sistema za ločeno zbiranje bioloških odpadkov.

Orodja vključujejo vodilna načela zero waste koncepta, 10 jasno razloženih korakov pri oblikovanju načrta za zero waste na občinski ravni in kritičen pregled nekaterih mitov in izmišljotin, povezanih konceptom.

V sklopu tega priročnika je nastal tudi kalkulator potencialnih prihrankov, da si lahko lažje predstavljate koristi, ki jih sprejetje zero waste politik lahko prinese.

Vsebuje priporočila za vzpostavitev, izvajanje in spremljanje programa zero waste na občinski ravni.

Zajema opis enotnega postopka, ki občini omogoči, da se pridruži nacionalni in evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do družbe brez odpadkov.

Prikazujejo konkretne ukrepe za organizatorje prireditev in druge ponudnike turističnih storitev.

Glede na rezultate poročila so ekonomski cilji usklajeni z okoljskimi in strategije ravnanja z odpadki, ki ustvarjajo največ delovnih mest, prinašajo tudi najboljše rezultate z manjšimi vplivi na okolje.

Poročilo, ki vam pomaga spoznati ključna načela, ki bi morala biti v ospredju vsake strategije s področja ponovne uporabe; koristi, ki jih te strategije lahko prinesejo občini in
primere, kako se podobne politike uspešno izvajajo po vsej Evropi.

To poročilo preučuje ukrepe, ki jih lahko mesta, kot pomembna vozlišča za pospeševanje sprememb in vplivanje na vedenje državljanov, sprejmejo za reševanje izzivov hitre mode.

Predstavlja strategije zero waste ter najboljše prakse v sredozemskih mestih in lokalnih skupnostih in je na voljo v kar 4 jezikih (angleškem, francoskem, španskem in arabskem).

Poročilo obravnava trenutno pomanjkljivo jasnost koncepta ZWCE (Zero Waste Circular Economy) in zagotavlja jasna merila o aktivnostih, ki jih je treba vključiti in jim dati prednost pod okriljem trajnostnega financiranja ob upoštevanju socialnih, gospodarskih, podnebnih in okoljskih koristi.

V poročilu navajajo, da je učinkovito upravljanje virov ključnega pomena za ohranjanje globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje celzija. Dejansko potrebujemo veliko globlji in širši pogled na delovanje našega gospodarstva, zlasti analizo naših proizvodnih in potrošniških navad.