Okrevanje in potencial novih delovnih mest zero waste sistemov

Kot odziv na krizo koronavirusa, ki je pravkar imela prvo obletnico, je večina vlad in finančnih institucij začela vlagati v strategije za oživitev gospodarstva z močnim poudarkom na zelenih rešitvah. Medtem C40 – mreža mest s celega sveta, zavezanih blaženju podnebnih sprememb ocenjuje, da ima sektor za ravnanje z odpadki potencial za ustvarjenje 2,9 milijona delovnih mest že samo v 97 mestih, ki jih ta mreža pokriva.

Dodatno je organizacija GAIA v nedavnem poročilu – Zero Waste and Economic Recovery – ocenila potencial novih delovnih mest, ki jih ustvarjajo zero waste sistemi.

Zero waste je celovit pristop ravnanja z odpadki, ki daje prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi, kompostiranju in recikliranju. Je splošno sprejeta strategija, ki dokazano zmanjšuje vplive na okolje in prispeva k pravični družbi.

Na podlagi podatkov iz številnih virov, ki zajemajo 16 držav iz različnih ekonomskih in geografskih razmer, je v poročilu podan zelo jasen zaključek: pristopi zero waste ustvarjajo več delovnih mest kot sistemi, ki temeljijo na odlaganju in sežiganju odpadkov. Rešitve za ravnanje z odpadki je mogoče razvrstiti glede na njihov potencial ustvarjanja delovnih mest in ta razvrstitev se pričakovano ujema s tradicionalno zero waste hierarhijo ravnanja z odpadki, kar so ugotavljale tudi starejše študije.

Kar je dobro za okolje, je dobro tudi za gospodarstvo!

Hierarhija odpadkov s povprečnimi podatki o ustvarjanju delovnih mest na deset tisoč ton predelanih odpadkov na leto.

Med drugim so ocenili, da je tudi kakovost delovnih mest v zero waste sistemih večja, saj lahko izkoristijo spretnosti posameznikov, ki presegajo osnovno ročno delo (zbiranje, razvrščanje, čiščenje, analiziranje, popravilo, prepakiranje in preprodaja) in ponujajo možnosti za bolj usposobljeno delo na področju analize podatkov, popravila elektronike, ozaveščanja skupnosti, predelave, upravljanja strojev in drugih vlog, potrebnih za predelavo materiala. Prav tako so boljši delovni pogoji in plače so višje kot na primerljivih področjih. Hkrati pa zagotavljajo bolj stabilna delovna mesta in izboljšujejo kakovost življenja.

Glede na rezultate so ekonomski cilji usklajeni z okoljskimi in strategije ravnanja z odpadki, ki ustvarjajo največ delovnih mest, prinašajo tudi najboljše rezultate z manjšimi vplivi na okolje.

Ključne številke govorijo same zase – v primerjavi z odlaganjem ali sežiganjem odpadkov:

Popravila ustvarijo več kot 200-krat toliko delovnih mest kot odlagališča in sežigalnice.
Recikliranje ustvari več kot 50-krat toliko delovnih mest kot odlagališča in sežigalnice.
Predelava ustvari skoraj 30-krat toliko delovnih mest kot odlagališča in sežigalnice.

Za primerjavo so ocenili potencial rasti novih delovnih mest v Bruslju, če bi 80% svojih materialov, ki jih je mogoče reciklirati in kompostirati, preusmerili iz odlaganja. Ta bi mestu prinesel 343 novih delovnih mest, Londonu pa 4.984.

Z usmerjanjem sredstev k ustvarjanju zero waste mest, bi lahko vlade po vsem svetu zmanjšale onesnaževanje, ustvarile dolgoročno zaželena delovna mesta in gradila pravičnejša gospodarstva. Zero waste rešitve predstavljajo pot k pravičnemu okrevanju, ki je izvedljivo finančno, socialno in okoljsko.