#WeChooseReuse v slovenskih zero waste občinah
Ponovna uporaba je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja nastajanja odpadkov. Veliko lahko storimo na individualni ravni, še bolj uspešni pa smo lahko, če nam pri tem pomaga lokalna skupnost. Pod drobnogled smo tokrat vzeli prakse, ki spodbujajo ponovno uporabo v slovenskih občinah iz mreže zero waste.
Plastični izdelki za enkratno uporabo preplavljajo naše ceste in naravo. Če niso reciklabilni, predstavljajo motnje pri ravnanju z odpadki, njihov sežig pa onesnažuje ozračje. Neskončni val plastičnih odpadkov ne vpliva le na naše okolje, ampak ogroža tudi dobrobit ljudi. Zato se je 53 občin na pobudo Skupnosti občin Slovenije zavezalo k organizaciji dogodkov brez uporabe plastičnega pribora za enkratno uporabo. Med njimi so tudi zero waste občine Ljubljana, Slovenske konjice in Žalec. S tem postavlja občina dober zgled ter spodbuja pitje vode iz pipe, uporabo kozarcev, embalaže in pribora iz materialov primernih za večkratno uporabo. Hkrati občine ozaveščajo o problematiki in k temu spodbujajo tudi druge organizatorje prireditev in dogodkov v njihovih občinah, da se jim pridružijo k bolj odgovornemu ravnanju z viri in odpadki.
Centri za ponovno uporabo so zakladnice predmetov iz druge roke, kjer se izvajajo tudi številne delavnice, npr. repair cafe, katerega misija je rabljenemu predmetu povrniti funkcionalnost in mu na tak način podaljšati življenjsko dobo. Centre za ponovno uporabo najdete jih v vseh zero waste občinah v Sloveniji, npr. CPU Ljubljana in Slovenske konjice, center Škart na Bledu in Brvač v Radovljici. Nekateri centri pa gredo še korak dlje in gradijo lastno blagovno znamko, kot je npr. center ponovne uporabe Depo na Vrhniki, kjer iz odsluženih varnostnih pasov šivajo modne torbe, iz zaščitnih avtomobilskih varnostnih blazin pa toaletne torbice in vrečke.
Foto: Center ponovne uporabe Slovenske konjice.
V občinah Vrhnika, Žalec in Ljubljana je možno kupiti izdelke na rinfuzo v trgovinah brez (plastične) embalaže ali v prodajnih kotičkih nekaterih centrov ponovne uporabe. V ponudbi so ponavadi tudi ekološka čistila na rinfuzo in zero waste pripomočki. Ne samo, da ima takšno nakupovanje manjši okoljski vtis, je tudi bolj premišljeno in zabavno v primerjavi z nakupovanjem v konvencionalnih supermarketih.
Občine zero waste s postavitvijo javnih pitnikov in dostopnostjo pitne vode omogočajo in spodbujajo pitje vode iz pipe, ki je bolj zdravo in okolju prijaznejše kot poseganje po predpakirani vodi. Prav tako doprinašajo k zmanjševanju količine odpadkov in ogljičnega odtisa. V Ljubljani lahko najbližje pitnike poiščete kar preko aplikacije Tap water Ljubljana, skupaj jih je 42. Tudi na Bledu je voda pitna in obiskovalci ne potrebujejo zaloge plastenk z vodo, kar tudi že nekaj let opozarjajo plakati ob vstopu na Bled. Javno podjetje Infrastruktura poleg promocije vode iz pipe poziva, naj v trgovini zavrnemo plastično vrečko in uporabimo lastno iz trajnostnih materialov za večkratno uporabo. V občini Radovljica imajo občani in obiskovalci na voljo 18 pitnikov, kjer je pitna voda na dosegu tako med opravki po mestu, kot med potovanjem ali športnimi aktivnostmi.
Pitniki v prestolnici (foto: Turizem Ljubljana).
Med ponovno uporabo štejemo tudi pralne plenice. V vrtcu Vrhnika so bili med prvimi, ki so to preizkusili v praksi in dokazali, da je okoljsko in ekonomsko smiselno, če se plenice za enkratno uporabo nadomestijo s pralnimi.
Dobre prakse ponovne uporabe iz članka se izrecno nanašajo na občine iz zero waste mreže, kar pa ne pomeni, da podobnih praks ne izvajajo v ostalih občinah. Če poznate še kakšno iz vašega kraja, nam sporočite na info.zws@ebm.si ali zaklina.znajder@ocistimo.si.
Nekatere slovenske zero waste občine so že podprle evropsko gibanje #WeChooseReuse. Vabljeni, da podporo sistemom za ponovno uporabo izrazite tudi ostale občine, posamezniki, organizacije in podjetja, ki si že prizadevate za svet z manj odpadki.
Piše: Žaklina Žnajder
