Sodelovanje zero waste občin se splača

Bližamo se koncu nepredvidljivega leta, še pred tem pa se bomo ozrli v leto 2019 – k dosežkom in izzivom naših zero waste občin. Občina na poti do družbe brez odpadkov sledi zero waste načelom, kar pomeni, da izvaja ukrepe, s katerimi zmanjšuje količine odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo, ločeno zbiranje in reciklažo. 

Eden izmed ključnih faktorjev, da zero waste strategija v nekem okolju res deluje, je poleg dobro zastavljenega načrta, pomembna vključenost lokalne skupnosti v njene aktivnosti. Vsak posameznik, javne ustanove, komunalna in druga lokalna podjetja ter lokalni kmetje štejejo. S trdim delom, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo ustvarjajo zgodbe o uspehu in pozitivnih spremembah.

Kako se slovenske občine pod programom Zero waste Slovenija, ki so prav tako del evropske mreže lotevajo izzivov zmanjševanja odpadkov v svojih občinah smo povzeli po letnih poročilih za leto 2019. Povzetki vsebujejo različne ukrepe, ki jih občine uvajajo za dosego ciljev iz zero waste zaveze, za več podrobnosti pa so na voljo njihova letna poročila. Prvič letos je izšel tudi evropski pregled mreže zero waste občin, ki vključuje zgodovinski pregled gibanja, razlago pomena zero waste na lokalni ravni, različne kazalnike in primerjave med evropskimi državi, dobre prakse in še več.

Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer

Osrednjo vlogo ponovne uporabe in promocije življenja z manj odpadki vsekakor igra enota Depo na Vrhniki, ki jo pogosto obiščejo domače in tuje delegacije ter skupine šolskih otrok za študijske namene. O dosežkih, ki so jih občine dosegle, pa smo pisali pred kratkim v retrospektivi od sprejetja njene zaveze.

Bled in Gorje 

Bledu še vedno največ izzivov predstavljajo turisti, ki s svojim obiskom ne le uživajo v lepotah najbolj prepoznavnega bisera Slovenije, ampak povzročajo tudi veliko odpadkov.  V sodelovanju s hoteli, kampi in ostalimi nastanitvenimi ponudniki je veliko pozornosti namenjene informiranju te ciljne publike k bolj odgovornemu ravnanju z odpadki oziroma viri, kot je na primer uporaba pitne vode iz pitnikov namesto plastenk. Od leta 2018 v občini deluje tudi center ponovne uporabe Škart, kjer je v 2019 novo življenje dobilo 3.790 izdelkov, med katerimi je bilo največ zanimanja za okrasne predmete. Zelo dober odziv je doživela eko delavnica za izdelavo ekoloških čistil in kozmetike organizirana v sklopu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Spodbujanje turistov na Bledu, da pijejo vodo iz pipe (foto: Tjaša Jenko).

Ljubljana 

Z visokim deležem ločeno zbranih odpadkov (69 %) Ljubljana še vedno drži naslov prve in edine evropske prestolnice, ki se je podala na pot do zero waste. V MOL se zavedajo, da ločeno zbiranje ni rešitev za vse večje količine nastalih odpadkov, zato dajejo poudarek na zmanjšanje uporabe embalaže in prenehanje proizvodnje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Tako so na osrednji tržnici v Ljubljani postavili vrečkomat, na katerem lahko obiskovalci brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko. Še bolj pa spodbujajo k uporabi lastne vrečke ali košare, medtem ko se je 70 trgovcev in gostincev že zavezalo, da strankam pri nakupu ponudi papirnate ali biorazgradljive vrečke in popolnoma ukine plastične. Tudi najemniki sejemskih hišk v decembru so bili povabljeni k sodelovanju.  

V akciji “Adijo stari, pa ne v naravi”, ki jo je organizirala JP VOKA SNAGA v sodelovanju z podjetjem Gorenje so zbirali odslužene gospodinjske aparate. Občani, ki so te prinesli na posebna zbirna mesta ali v Gorenjeve studie so v zameno dobili vrednostni bon pri nakupu energijsko varčnejših in do okolja prijaznejših aparatov. Med drugim so zbirali tudi odpadne prenosne baterije in akumulatorje v sklopu velike ozaveščevalno-zbiralne akcije “Prinesi stare baterije”. Opažajo namreč, da nevarne odpadke kot so stare baterije občani še vedno napačno odlagajo v črn zabojnik, kar pomeni, da nimajo možnosti, da bi jih reciklirali. 

Ljubljanska urbana regija je na področju vključevanja trajnostnih praks v lokalno samooskrbo in kratkih dobavnih verig zelo aktivna. Borza lokalnih živil omogoča priložnosti za medsebojno poslovno sodelovanje med ponudniki lokalnih živil, gostinci in hotelirji ter predstavniki šol, vrtcev in drugih javnih zavodov. Turizem Ljubljana na področju kratkih dobavnih verig izvaja tudi številne druge uspešne projekte, kot so Ljubljanski zajtrk, Kulinarični koledarček in Dobimo se na plac. 

4. Borza lokalnih živil v podjetniškem inkubatorju ABC HUB v BTC Cityju (foto MOL).

Radovljica 

V Radovljici veliko pozornosti posvečajo komunikaciji, usmerjeni predvsem k spremembi življenjskega stila in navad uporabnikov, ki so vodeni po načelih zero waste. Uspešno vključujejo tudi najmlajše v vrtcih in šolah, kjer jim skozi različne izobraževalne delavnice približajo pomen varovanja okolja in spoznavanje kompostiranja na učnem vrtu.

Slovenske Konjice 

Slovenske Konjice so v sklopu projekta Navdih trajnosti v letu 2019 izvajale številne aktivnosti v sodelovanju z Okoljsko raziskovalnim zavodom in Turističnim društvom Zreče. Namen projekta je bil okrepiti ozaveščenost o pomenu ohranjanja narave ter ponovni uporabi kavne usedline in odpadnega jedilnega olja. Poleg postavitve javnega pitnika vode so v šestih osnovnih šolah izvedli demonstracijske delavnice prikaza gojenja gob na kavnem substratu. Novembra istega leta so se zavezali, da na njihovih prireditvah, sestankih in manjših dogodkih ne bodo uporabljali plastike za enkratno uporabo. S tem bodo skušali spodbujati tudi druge organizatorje prireditev in dogodkov v občini, da se jim pridružijo. 

Žalec 

V občini Žalec so bili v letu 2019 zelo aktivni na področju vpeljevanja zero waste strategije v turizem. V sklopu projekta LIFE Biothop-IHPS, ki smo ga podprli tudi Ekologi brez meja, so vpeljali biorazgradljive vrvice v slovenska hmeljišča in uporabo odpadne hmeljevine v novih industrijskih produktih. To predstavlja rešitev za trenutno nerazgradljivo vrvico sintetičnega izvora ter sledi njihovi viziji razvoja –  Žalec: zelena prestolnica slovenskega hmeljarstva in pivovarstva.

Nadgradili so tudi organizacijo sistema samooskrbe lokalnega prebivalstva s pokrito tržnico, zunanjo ureditvijo, dodatnim prodajnim zabojnikom, novimi stojnicami in avtomatom za prodajo kmetijskih proizvodov za izboljšanje pogojev prodaje in večjim vključevanjem lokalnih ponudnikov, kamor štejemo širitev blagovne znamke »Zeleno zlato«.

Nova pokrita podeželska tržnica z dodatnimi prodajnimi zabojniki v Žalcu (foto Žalčan).

Na splošno so se količine vseh nastalih odpadkov na prebivalca v občinah v letu 2019 povečale, kar je tudi trend v celotni državi. Izmed naših zero waste občin so Vrhnika in njeni so-zaveznici Borovnica in Log-Dragomer pri tem izjema – tam so zabeležili padec. Pozitivno se je povečal delež ločeno zbranih odpadkov in s tem zmanjšala količina mešanih komunalnih odpadkov (MKO) odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti. Po deležu ločeno zbranih odpadkov so nad slovenskim povprečjem občine, pod okriljem Komunalnega podjetja Vrhnika in Slovenske Konjice. Medtem ko so po količini nastalih komunalnih odpadkov vse občine razen Bleda pod slovenskim povprečjem. To pomeni da ukrepi, ki jih izvajajo v skladu z zero waste strategijo, učinkujejo. 

Podatki za občine in slovensko povprečje za leto 2019 v primerjavi z 2018.

Naša mreža zero waste občin bo naslednjo leto še večja in bolj povezana, zato vabimo vse zainteresirane občine, da se nam pridružijo na tej poti.

Piše: Žaklina Žnajder