Na eni strani vojne, teror in nepredvidljiv ameriški otrok, na drugi pa mali spokojni Talin, skoraj pozabljen ob robu Evrope. Par tednov nazaj se je v njem zbrala stotnija okoljevarstvenikov s celega sveta v čisto drugačni klimi.

S klimo nimam v mislih takratnega neobičajnega preobrata, ko je bila zima pri nas hujša kot v Baltiku. V mislih imam naelektreno ozračje dogodka, ki je bilo polno težkih vprašanj, a še več pozitivnega determinizma in dobre volje. Občutek nemoči je bila stvar preteklosti, a ne zaradi kakega skupinskega transa — enostavno si bil obkrožen s "preveč" ljudmi, ki spreminjajo svet na bolje. Tokrat smo se zbrali v rekordnem številu, iz 64-ih držav, od Kanade do Filipinov, Islandije do Južnoafriške republike, Mongolije do Salvadorja ...

Še iz malih Maldivov so prišli, kar je razveselilo aktiviste gibanja Trash Hero, ki so med čiščenjem obal jugovzhodne Azije ugotovili, da od tam naplavi precejšnje število plastenk. Razdalja je sicer ogromna, a vmes ni nič kopnega in čas naredi svoje. Ker naplavi toliko plastenk in zamaškov, že dve leti delijo kovinske "steklenice" (kovinke?) in vzpostavljajo mrežo brezplačnih polnilnic.

Nabirek naplavin z ene od čistilnih akcij (foto: Trash Hero)

Ponovno so bili prisotni tudi predstavniki iz vojnih območij. Ukrajina je organizirala skoraj pet milijonsko čistilno akcijo, afganistanska se širi na pokrajine izven Kabula in iraški Kurdistan se pripravlja na svojo prvo. Težko bi našel boljši dokaz, da je pozitivni duh "očistimo" (Let's do it!) univerzalen in da je skupno delo za skupno dobro v času krize še bolj pomembno, ne manj.

Z raznolikimi državami pridejo tudi raznolike težave. Od manjkajoče infrastrukture za ravnanje z odpadki (najhuje na otokih), koordinacije čez različne časovne pasove, do prevoza prostovoljcev — npr. v Savdski Arabiji ženskam vožnja ni dovoljena. Za lažje spopadanje s takimi težavami smo začeli program mentoriranja in poenoteno zapisali bistva preteklih izkušenj organizacije masovnih akcij. V pomoč so predavanja strokovnjakov na rednih akademijah in koneferencah. Tokrat so to bili predsednik svetovega združenaj odpadkarjev (ISWA), umetnica, ki dela za National Geographic, začetnik gibanja Litterati, nekaj lokalnih strokovnjakov za odpadke (shema vračljive embalaže, recikler) in na koncu še sama predsednica Estonije. Tako preprostega politika že dolgo nismo videli, o čem je bilo govora pa si lahko sami ogledate na tem posnetku okrogle mize.

Tekom dogodka je vsem postalo jasno: gibanje še naprej raste in zopet bolj skokovito, z močnimi partnerji, ki se bodo znali spopasti tudi s celotno Indijo. Edino prav, saj je september 2018 vedno bližje!

Piše: Jaka Kranjc