Avtor: Jana Lavtižar, dne 9. april 2018, 14:04

Tako je nekdo na svetovni konferenci Let's Do It World! 2018 v estonskem Talinu napovedal letošnji 15. september, datum, ko bo okolje čistilo 150 držav po vsem svetu. Vsi, ki se pripravljamo na ta dogodek, in vsi, ki zanj še ne vedo, a bodo izvedeli in sodelovali, ob tem pomislimo na naše okolje in si želimo, da bi povsem fizično laže zadihalo. Obenem pa se zavedamo, da je to enkratna priložnost, da se ves svet dvigne za stopničko više na lestvici ozaveščenosti.

 

»V tem stoletju spreminjamo družbo,« je na konferenci poudarila predsednica Estonije Kersti Kaljulaid. »Akcija bo sporočilo vladam: poglejte, kaj so storili vaši ljudje. Pomagajte jim, da bodo naredili še več. Pred akcijo je bilo treba pločnike čistiti trikrat na dan, po njej enkrat na teden.« Kersti Kaljulaid je bila prej direktorica elektrarne v Iruju, zato ve, kaj govori, ko pravi: »Sežig odpadkov spodbuja potrošnjo. Če potencialne vire sežigamo, je to slabo sporočilo družbi. Drugi načini so cenejši. Objaviti bi bilo treba, kaj ostane v filtrih sežigalnic.«

 

Švicar Roman Peter in Čeh Jan Bareš sta pripovedovala o organizaciji Trash Hero, ki se širi po vsem svetu, zajema pa predvsem jugovzhodno Azijo. Na domiselne in preproste načine (od plovil iz praznih plastenk do japonk iz izrabljenih avtomobilskih gum in trash monsters, skulptur iz smeti) aktivira ljudi, da čistijo plaže na Tajskem, Baliju in po mnogih drugih deželah, kjer morje na nekoč rajsko čiste plaže naplavlja plastiko z vsega sveta. Enako pomembni kot lepšanje okolja in ponovna uporaba odpadkov so izobraževalni programi za otroke.

 

Morske obale nas obdajajo vsepovsod. Kot je dejal Ervin Shehaj, ustanovitelj in direktor Green Line Albania: Preden bi brezbrižen kopalec pustil na plaži prazno plastenko, bi si moral predstavljati, kako bi bilo, če bi bili vsi odvrženi kozarci na plažah stekleni, pa bi jo morda raje odnesel s seboj. V Albaniji – kot pravzaprav v vseh državah – je za nekatere še vedno najpomembnejše odstraniti smeti iz bivalnega okolja, vendar je bistveno začeti pri temeljih: v šole so že začeli uvajati pilotne projekte kompostiranja.

 

Enzo Favoino, tehnični izvedenec na področju zero waste, ki ga raziskuje že desetletja, pove, da je zero waste samo uvod v krožno gospodarstvo. Ne govorimo več o odpadkih, ampak o virih, in s tega stališča so smetišča prepoceni. Če ne obdelamo odpadkov, preden jih zakopljemo, bodo zanje plačevale naslednje generacije. Na delavnici, ki jo je vodil, smo ugibali, katere vrste odpadkov je še več kot osovražene plastike za enkratno uporabo. Seveda: odpadnega tekstila!

 

Vir-Trash Hero World

(foto: Trash Hero World)

 

Pomembno pa je poudariti, da se bo letošnja svetovna akcija osredotočala ne le na kratko- in dolgoročno reševanje problematike odpadkov. Kot je dejal naravovarstvenik in eden prvih pobudnikov estonske in kasneje globalne akcije Rainer Nōlvak, čistimo na različnih ravneh, tudi na duševni, saj je okolje zgolj odsev nas samih. Ko skrbimo za okolje, je to povezano z našim notranjim mirom. In ko si prizadevamo za notranji mir, se to pozna v našem fizičnem svetu. Na to idejo se navezuje britanski filmar Jeremy Gilley, ustanovitelj organizacije Peace One Day, ki naslavlja predvsem nasilje v našem okolju. Navdihuje mlade in zavzema za to, da jih opolnomoči za soustvarjanje čistega in varnega sveta. Dejansko opaža povezavo med bolj urejenim okoljem in nižjo stopnjo nasilja. »Lepo je, da gremo počistit svoja dvorišča,« pravi Jeremy, »prav tako pa je treba pomesti lastni mentalni prostor.« Predsednik okoljevarstvene sekcije UN in estonski minister za okolje Siim Valmar Kiisler je dejal: »Zaradi te akcije je smetenje postalo zelo osebno: ne morem danes smetiti, kar je včeraj očistil moj prijatelj.« In Arrey Obenson, generalni sekretar pri JCI (Junior Chamber International): »Mlade je treba opolnomočiti za pozitivne spremembe. Vsi skupaj se moramo pogosteje zavedeti moči, ki jo imamo, in raje izbrati držo in vlogo akterjev kot opazovalcev.« Arrey, navdihujoč pripovedovalec, ki zna vsako misel slikovito pospremiti s prispodobo, pravi: »V roki imam ptico: je živa ali mrtva?«

 

Piše: Jana Lavtižar