Po navdih na Dansko: sistemi ponovne uporabe, ki zmanjšujejo odpadke na dogodkih

Embalaža za enkratno uporabo je eden najbolj vidnih simbolov našega linearnega gospodarstva. Plastični kozarci, posodice za hrano in druga embalaža pogosto služijo le nekaj minut, nato pa postanejo odpadek. V mestih in na dogodkih predstavljajo velik delež vseh odpadkov, na Danskem na primer ocenjujejo, da skoraj polovico odpadkov iz embalaže za pijačo in hrano predstavlja prav embalaža za enkratno uporabo.

Hkrati pa se vse pogosteje kaže, da obstajajo tudi drugačni pristopi. Sistemi ponovne uporabe embalaže dokazujejo, da lahko z razmeroma preprostimi rešitvami bistveno zmanjšamo količino odpadkov, ne da bi se morali odreči udobju, ki ga prinašajo dogodki, festivali ali mestna gostinska ponudba.

Prav zato smo se predstavniki različnih organizacij iz Slovenije – nevladnega sektorja, javnih institucij in Mestne občine Ljubljana – odpravili na študijski obisk na Dansko. Naš cilj je bil spoznati dobre prakse ponovne uporabe plastičnih kozarcev in se iz prve roke naučiti, kako takšni sistemi delujejo v praksi.

Obiskali smo dve danski pobudi, ki sta na tem področju med pionirji: New Loop v Københavnu in Reusable v Aarhusu. Obe razvijata sisteme, kjer se kozarci po uporabi ne zavržejo, temveč vrnejo, operejo in ponovno uporabijo, tudi več desetkrat.

Ogledali smo si dva sistema ponovne uporabe, enega v Copenhagnu in enega v Aarhusu. Sistem v Copenhagnu je primarno narejen za vračilo kozarcev za enkratno uporabo in kavnih lončkov. Testirajo pa tudi zabojnike, ki lahko sprejmejo plastične posode, kar je odlična rešitev za posameznike, ki naročajo hrano na dom. Pri nakupu pijače ali hrane uporabniki plačajo kavcijo. Po uporabi uporabniki skenirajo (na vsakem izdelku je QR koda) izdelek, da se jim prikaže zemljevid najbližjih zabojnikov za vračilo. Pri zabojniku pa nato na stacionarnem čitalcu še enkrat poskenirajo kodo, da se jim odprejo vratca, kamor odvržejo izdelek. Na bančni račun, ki je povezan z napravo, potem dobijo nakazano vrednost kavcije.

V Aarhusu pa je sistem malce bolj preprost, saj je potrebno le prisloniti bančno kartico (ali mobilni telefon) na čitalec, ki je nameščen na vsak zabojnik, nato se odprejo vratca, ki sprejemajo plastične izdelke. Kavcija je takoj nakazana na vaš račun. Oba sistema skrbita za neprekinjeno praznjenje zabojnikov, odvoz plastičnih izdelkov v pralnico in dostavo čistih izdelkov nazaj gostinskim podjetjem. Najbolj pa nas je navdušila njihova rešitev ponovne uporabe plastičnih kozarčkov za večje dogodke, prireditve in koncerte, kjer bi bilo zamudno čakati vsakega udeleženca, da poskenira kodo ali prisloni bančno kartico, saj je ob koncu takšnih prireditev po navadi prisotno drenjanje do izhoda. Njihova rešitev deluje tako, da se kozarci s pijačo poskenirajo (prodajalec jih samo položi na »pameten pult«, ki je opremljen z bralnikom RFID kod) že ob prodaji pijače, udeleženci pa nato kadar koli odložijo kozarec v enega izmed zabojnikov, ki poveže kozarec z načinom plačila in se tako izvede nakazilo kavcije. 

Njihova rešitev nas je navdihnila, da bi nekaj podobnega uvedli tudi v Sloveniji, saj je zlasti poleti takšnih dogodkov vedno več. Pri uresničitvi takšnega sistema pa bo potrebno sodelovanje ključnih deležnikov na ravni občin kot tudi javnih organov, kar je bil tudi namen povezanega ogleda takšnih praks.