Igrače v šolskih klopeh

V okviru projekta 5 minut veselja, ki ga financira Eko sklad, smo kot del projektnih aktivnosti tematiko odpadnih igrač prenesli vse do šolskih klopi. Spregovorili smo v osnovnošolskih razredih nižje in višje stopnje ter v nekaj srednjih šolah. Izvedli smo izobraževalna predavanja na temo odpadnih igrač, problematike hitre proizvodnje, potrošništva ter trajnostnih rešitev in prilagodili tematiko njihovemu razumevanju.

Kakšnega mnenja so otroci, šolarji, ko jih vprašamo o količini igrač, družabnih iger, ki jih imajo doma? Jih imajo veliko, malo, ravno prav? Vedo kam z njimi, ko se jih naveličajo ali pa so dokončno odslužile svojemu namenu?

Večina šolarjev nižje stopnje je hitela z odgovorom o veliki številčnosti igrač, kot da prirejamo tekmovanje, drugi pa so le tiho premišljevali, kam vodi to vprašanje. Kmalu so sami prišli do spoznanja, da bi imeli namesto ogromne količine igrač, ki se kopičijo po omarah, škatlah, predalih, raje več prostora za igro in ustvarjanje. A preden smo se lotili iskanja trajnostnih rešitev, smo pogledali še na začetek zgodbe - v nastanek igrač.

Igrače iz trajnostnega vidika niso problematične šele takrat, ko jih zavržemo, temveč že v njihovi proizvodnji. Veliko je plastike ter mešanice materialov, ki jih je težko med seboj ločiti, posledično primerno zavreči in tudi reciklirati. Kaj pa se zgodi s preostankom?
Skupaj smo ugotavljali iz kakšnih raznolikih materialov so izdelane njihove igrače doma in kam bi jih sploh lahko odvrgli, ko bi nam le te odslužile. V Sloveniji namreč neuporabne igrače lahko odpeljemo le v zbirni komunalni center, kjer jih pravilno razporedijo in preverijo nadaljnjo možnost recikliranja. Vemo pa, da recikliranje ni dovolj.

Posebno pozornost smo namenili tudi drugi plati igrač - potrošništvu in z njim povezanimi navadami otrok. Tudi otroci so velikokrat tarča zavajajočih oglasov, pisanih barv, trenutnih trendov in posebnih kolekcij, ki kar vabijo v trgovine, na spletne strani.
Kaj pa igrače, ki jih kot darilo prejmemo ob nakupu drugih izdelkov?
Vse to nas spodbuja k dodatnim, mnogokrat nepremišljenim nakupom, ki prispevajo h količini neuporabljenih igrač in pristanejo na dnu že tako prepolne omare.

Tudi, ko igrače ne potrebujemo več, a je ta še vedno uporabna, imamo več možnosti, preden jo zavržemo kot odpadek. Kar nekaj šolarjev, dijakov je svoje vrstnike navdušilo s poznavanjem teh možnosti in proaktivnostjo njihovih družin.
Naj bo to popravilo, podarjanje prijateljem, sorodnikom ali humanitarnim ustanovam, izmenjava na kakšnem izmed dogodkov ali prodaja na spletnih portalih. Možnosti je res veliko.

Za konec smo pogledali še v prihodnost in v odločitve, s katerimi lahko občutno pripomoremo k povečanju ali zmanjšanju količine odpadnih igrač. Z majhnimi spremembami lahko naredimo veliko razliko. Tudi otroci lahko s svojimi odločitvami pomembno vplivajo na starše in posledično na okolje.
Naslovili smo vprašanja, kot so: Kakšen bo naš prihodnji izbor igrač? Ali lahko izberemo izdelke narejene iz trajnostnejših materialov in jih bo posledično tudi lažje popraviti? Lahko podpremo slovenske izdelovalce ali pa igračo naredimo sami? Kaj pa sam nakup? Je le ta potreben ali si igračo, igro lahko kje izposodimo?

Pozabili nismo niti na rojstnodnevna in praznična obdarovanja. Je res potrebno, da je darilo igrača ali nekaj fizičnega? Pozorno izbrana izkušnja bo zagotovo prinesla več zadovoljstva, kot igrača, ki bo prehitro pozabljena pristala na dnu omare. Skupaj se lahko odpravimo na kreativno delavnico, v kino, muzej, adrenalinski park, na izlet v naravo … Idej za zanimive dogodivščine je res veliko, le dopustiti si moramo razmišljati izven okvirjev marketinških trikov in pretiranega potrošništva.

Naš cilj ni bila le predstavitev problematike igrač, temveč predvsem pokazati vrsto možnosti za konkretne spremembe. Vsako popravilo, izmenjava, premišljen nakup so mali, a še kako pomembni koraki k zmanjšanju količine odpadkov.
Zahvala gre tudi učiteljem, ki so prepoznali pomembnost tematike odpadnih igrač in naše predavanje pospremili z dodatnimi predavanji, pripravili šolske izmenjevalnice in še dodatno nagovorili šolarje in dijake. Pomembno je, da ta tematika ne ostane zgolj enkraten spomin na šolsko predavanje, temveč da se o njej pogosto govori, se vnaša naše domove, v skupnosti. Kot vemo, je za nove navade potrebno kar nekaj ponovitev, da le te postanejo del našega vsakodnevnega delovanja in razmišljanja.

Naj naše misli, tudi v povezavi z igračami, čim dlje krožijo.
Vsaka igrača, ki ji podaljšamo življenje, je ena manj na odlagališču.