Pet minut veselja ponuja veliko razlogov, da se igra nadaljuje.
Za nami je pestro leto raziskovanja sveta igrač. Zbirali smo podatke, ki jih doslej v Sloveniji nismo imeli in spoznavali navade pri ravnanju z izdelki, ki nas tako ali drugače spremljajo vse življenje. A čeprav se z njimi znamo igrati, pogosto ne vemo, kaj z njimi, ko se igra konča. Iskanja odgovorov smo se lotili resno, ozaveščevalne kampanje pa – tematiki primerno – igrivo. Naše igrače so protestirale, nagovarjale mimoidoče z zaslonov in odpirale pogovore o tem, zakaj si zaslužijo več kot pet minut veselja. Spodaj povzemamo naše aktivnosti, ugotovitve, dosežke in gradiva, s katerimi sporočamo, da se igra lahko nadaljuje.
Veliko igrač, (pre)malo igre
Da bi bolje razumeli pot igrač v Sloveniji, smo raziskali nakupovalne navade in ravnanje z igračami ter izkušnje organizacij ponovne uporabe, izposojevalcev in komunalnih podjetij. V vprašalniku za splošno javnost smo analizirali 1.007 veljavnih odgovorov.
Kar 82,6 % sodelujočih ocenjuje, da v njihovem gospodinjstvu uporabljajo največ približno polovico igrač. Čeprav jih veliko podarimo naprej, jih precej manj kupujemo iz druge roke: 57,3 % vprašanih rabljenih igrač nikoli ne kupuje.
Raziskava je prinesla tudi prvo oceno, da v Sloveniji letno zavržemo približno 881 ton igrač. Gre za oceno, ne za neposredno izmerjeno količino; tudi anketni vzorec ni reprezentativen za vse prebivalstvo. Kljub temu ugotovitve dajejo pomembno izhodišče za nadaljnje delo: kako preprečiti kopičenje igrač in jim omogočiti daljšo uporabo.
Celotna raziskava je na voljo TUKAJ.
Igrače so dobile glas
Septembra so na Trgu republike pred Državnim zborom protestirale igrače. Z njimi smo opozorili na kratko uporabo, prezgodnje zavržke in pomanjkanje urejenih poti za ponovno uporabo ter popravila. Igračam so glas in gib vdahnili Katarina Zalar, Tea Kovše, Jurij Torkar in Yves Bragger, dogajanje pa je v fotografski objektiv ujel Boštjan Selinškar. Sporočila protesta so nato zaživela še v video animacijah, ki so jih pripravili v Studiu Jet. Celotni protest si lahko ogledate TUKAJ.
Sporočila protesta smo nato prenesli še v komunikacijsko kampanjo na oglasnih površinah in zaslonih mestnih avtobusov. Na 28 Europlakatovih digitalnih zaslonih v petih mestih je kampanja po njihovih podatkih ustvarila več kot šest milijonov očesnih stikov z oglasi (kar vključuje tudi večkratne oglede istih ljudi). Na zaslonih 195 mestnih avtobusov v Ljubljani, Mariboru in Celju pa so se oglasi predvajali več kot 240.000-krat. Igrače so tako nagovorile tudi ljudi zunaj naših običajnih komunikacijskih kanalov. Projekt je odmeval tudi v medijih, kjer smo zabeležili 90 neplačanih objav, ki so ugotovitve raziskave in sporočila o daljši uporabi igrač približale širši javnosti.
Od ozaveščanja k predlogom rešitev
V Tehnoparku Celje smo skupaj s stroko predstavili predloge za večjo krožnost igrač in bolj urejeno ravnanje z njimi. Pomemben zgled smo našli v Franciji, kjer proizvajalci že od leta 2022 financirajo zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje igrač. Delovanje sistema je predstavil Matthieu Goutti iz organizacije Ecomaison, v okviru projekta pa smo pripravili tudi analizo proizvajalčeve razširjene odgovornosti za igrače. Razprava na okrogli mizi je pokazala, da dobre prakse že obstajajo, manjka pa sistem, ki bi jih povezal, jasno določil odgovornosti in zagotovil financiranje. Ob predlogih sistemskih rešitev smo spodbujali tudi spremembe vsakdanjih navad. Z aktivnostmi na desetih šolah smo tematiko približali kar 376 osnovnošolcem in srednješolcem, izmenjave pa so omogočile še praktično izkušnjo ponovne uporabe. Z izmenjavo, podarjanjem in popravili lahko igračam omogočimo, da razveseljujejo dlje in več ljudi.
Z zaključkom projekta se naše delo na področju igrač ne končuje. Z ozaveščanjem, predavanji in delavnicami bomo še naprej spodbujali bolj premišljene nakupe, izmenjavo, ponovno uporabo in popravila. Tako lahko skupaj poskrbimo, da bodo igrače dlje v uporabi in redkeje (tako hitro) med odpadki. Ob tem bomo spremljali zakonodajne možnosti in zagovarjali uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti tudi za igrače. Odgovornost za njihovo prihodnost mora namreč segati vse od zasnove in proizvodnje do ravnanja po uporabi. Naše stališče ostaja: igrače si zaslužijo več kot 5 minut veselja.
