Učenje skozi postopek certificiranja Zero Waste
Ko ljudje slišijo besedo certifikat, si pogosto predstavljajo ocenjevanje, kontrolni seznam, dokaz o doseženem uspehu ali uokvirjeno listino, ki visi na steni. Toda certifikat Zero Waste za občine je veliko več kot le certifikat. Je strukturirana pot do pametnejšega upravljanja virov in boljšega okolja za vse občane.
Junija sem kot vodilna presojevalka sodelovala pri ponovni presoji slovenskih občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. Imela sem priložnost spremljati njihovo Zero Waste pot. Izkušnja je bila še toliko dragocena, saj je ponovna presoja potekala hkrati s praktičnim usposabljanjem BEZWA2 (Building a European Zero Waste Academy) za bodoče mentorje in presojevalce občin, ki so tako lahko iz prve roke spoznali, kako v resnici poteka postopek certificiranja.
Največja vrednost postopka certificiranja ni zgolj prejeti certifikat. Prava vrednost je pot, ki jo občine prehodijo, da ga pridobijo – pot, na kateri povezujejo ljudi, analizirajo obstoječe prakse, prepoznavajo vrzeli in skupaj gradijo skupno vizijo prihodnosti.
Med presojami sem spoznala predane občinske uslužbence, strokovnjake za ravnanje z odpadki in ponovno uporabo iz JP KPV in DEPO ter zavzete zagovornike Zero Waste iz vrtca Vrhnika.
Vsaka občina je imela svoje prednosti, izzive in prioritete. Nobena ni bila »popolna« – in tega od nobene tudi nihče ni pričakoval. Najbolj me je navdušila njihova pripravljenost, da odkrito spregovorijo o tem, kje so danes in kam želijo priti v prihodnje. Na primer o tem, kako ponovno uporabo postaviti na prvo mesto pri organizaciji prireditev ali kako poiskati učinkovite rešitve za preprečevanje smetenja.
Zero Waste občina ne nastane zgolj z doseganjem visokih stopenj ločevanja odpadkov. Nastane takrat, ko si začne zastavljati drugačna vprašanja. Kako lahko preprečimo nastajanje odpadkov, še preden nastanejo? Kako lahko javno naročanje spodbuja ponovno uporabo? Kako lahko občani postanejo partnerji, ne le uporabniki storitev? Kako lahko odločitve enega oddelka podprejo cilje drugega?
Na ta vprašanja redko obstajajo preprosti odgovori. Zahtevajo sodelovanje med oddelki, organizacijami in lokalno skupnostjo. Prav to pa spodbuja postopek certificiranja.
Ponovna presoja me je spomnila tudi na to, da postati Zero Waste občina ni enkratni dosežek. Neprestano spremljanje napredka je ključnega pomena. Občine morajo redno preverjati svoj napredek, ocenjevati, ali njihove politike dosegajo želene rezultate, ter razumeti, kako njihove odločitve vplivajo na življenje ljudi v vsakdanji praksi. Preprečevanje nastajanja odpadkov je navsezadnje veliko več kot le vprašanje odpadkov – gre za učinkovito rabo virov in zagotavljanje dostopa do storitev, infrastrukture in rešitev, ki občanom omogočajo bolj trajnostne izbire.
Enaki filozofiji sledi tudi usposabljanje BEZWA. Samo znanje občin ne spreminja. Učenje postane zares dragoceno takrat, ko udeleženci analizirajo razmere v svojem lokalnem okolju, upoštevajo različne poglede in nove ideje prenesejo v prakso. Možnost sodelovanja pri dejanski ponovni presoji občine je bodočim mentorjem in presojevalcem omogočila, da so videli, kako certificiranje deluje onkraj zapisanih meril ter kako konstruktiven dialog postane eden najdragocenejših delov celotnega procesa.
Vloga vodilne presojevalke pri moji prvi ponovni Zero Waste presoji je bila zame izjemno dragocena učna izkušnja. Vsaka občina je predstavila drugačne rešitve, ki lahko navdihnejo druge. Dobre ideje potujejo presenetljivo hitro. Uspešen pristop, preizkušen v eni občini, pogosto postane izhodišče za izboljšave nekje drugje.
Morda je prav v tem največja vrednost mreže Zero Waste. Certificiranje ni namenjeno primerjanju občin ali nagrajevanju tistih, ki že zdaj dosegajo najboljše rezultate. Njegov namen je ustvariti skupnost, ki se uči skupaj, deli izkušnje in si nenehno postavlja višje cilje.
Certifikat je pomemben mejnik. Toda resnični dosežek je zgraditi zaupanje, da so spremembe mogoče – in imeti strukturiran postopek certificiranja Zero Waste, ki občinam pomaga, da nenehno izboljšujejo svoje delovanje ter uresničujejo vse bolj ambiciozne Zero Waste cilje.
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.