Objavljeno dne 22. september 2012, 09:09

V društvu Ekologi brez meja smo se v okviru naših rednih mesečnih delovnih akcijah udeležili akcije, ki jo je organiziral Zavod Voluntariat.

Akcija je potekala v okviru projekta Green and Clean in programa Mladi v akciji, ki ga finančno podpira Evropska komisija in je namenjen izobraževanju mladih. Namen projekta je urediti zapuščene zelene površine v okolici zapora in postaviti vrt po načelih permakulture, na katerem se bodo zaporniki lahko v prihodnosti učili gojenja zelenjave in se družili. Z ureditvijo zelenice se poskuša motivirati tako zaposlene v zaporu kot tudi zapornike, da bi vrtovi zapora ponovno zaživeli.

 

povsetova1povsetova2

 

Skupaj s približno 20 prostovoljci in nekaj zaporniki smo tako urejali zelene površine pred zaporom na Povšetovi ulici. Naredili smo dve klasični gredici, eno smo uredili po načelih permakulture. Urban Presker z zavoda Voluntariat je povedal, da so že od maja letos potekale delavnice za mlade na temo permakulture, ki pa so potekale v učilnici, sedaj pa se želi teoretično znanje uporabiti tudi v praksi. Ekipa prostovoljcev zavoda Voluntariat načrtuje v prihodnosti tudi ureditev dela površin znotraj obzidja zapora.

 

Kot je še pojasnil Urban Presker, je zelenica pred Povšetovo tudi prostor, kjer bi se lahko izvajale izobraževalne aktivnosti znotraj nacionalnih poklicnih kvalifikacij za program vrtnarja, saj so po zakonu v zaporu dolžni zapornikom nuditi tudi izobraževalne aktivnosti.

 

povsetova1povsetova2

 

O delovni akciji »Vrt na Povšetovi« je svoje vtise strnila še naša članica, gospa Mirjam Kopše, ki je bila tudi vodja permakulturne delavnice.

 

April:

V začetku aprila se vozim mimo vsako jutro. Velika zapuščena vrtnarija: steklenjak, tople grede, sredi korito, verjetno za vodo … Od koga, zakaj ni obdelano? Bi se morda dalo preurediti?

Konec aprila predlagam na ponedeljkovem sestanku društva Ekologi brez meja, kako lepo bi bilo imeti vrt s svežo zelenjavo v tako neposredni bližini. Kdo je lastnik, raziščem po »hierarhiji do vrha«. Takšen predlog ni v dolgoročnem konceptu Ekologov brez meja, vendar »a bi morda predlagali Zavodu Voluntariat?«, reče Janez Matos, »z njimi tako in tako sodelujemo.«

 

Maj:

V mesecu maju Urša Dolinšek, članica društva Ekologi brez meja, načrtuje premik na svoje s permakulturnim vrtom. Kakšnim? Poiščem literaturo, se pogovarjam s sosedi na Krakovskih vrtovih, ki so obiskali Holzerjevo posestvo v Avstriji. Huda debata! Ugotovimo, da mi to že vseskozi počnemo, kot so nas naučili naši starši in stari starši. Nič novega, ideja prihaja iz tujine, zato je sprejemljiva ... Povežem se z gospodično Julino iz Zavoda Voluntariat.

 

Junij:

Junija delam od zore do mraka. Zavod Voluntariat potrebuje lokacijo za permakulturni vrt, zato hitro delo! Spet se dobimo in kaj hitro uskladimo. Sem pripravljena voditi tudi s strokovnega vidika. Velja!

Sestanek v zaporu. Je kot v filmu, a resnica useka mnogo močneje: kaj pomeni, da si nesvoboden. V zaporu predlagajo, da sodelujejo tudi njihovi varovanci.

 

Julij:

Državni aparat dela »počasi, a zanesljivo«. Bo, ne bo? Julina mora domov, pridruži se Silvia. Akcija bo! Malo povprašam naokoli, če bi bil kdo pripravljen pomagati. Prekrasen odziv, ganjena sem! Lahko naredim načrt za bogato setev. Hišnik na Povšetovi naredi ptičjo hišico. Vsi želimo, da delavnica uspe tako, da se bo delo lahko nadaljevalo.

 

Avgust:

Meni se vseskozi vrti film, kaj pomeni delo na vrtu, kakšne učinke bo imel name. Poznam prijatelje, ki so včasih imeli vrtove na Povšetovi, v Polju je bil ob bolnici velik vrt, v Valdoltri se nahaja miren in prelep rožni vrt.

Vrt in delo osrečujeta, zdravita, sproščata. Na vrtu se vsakič znova dogajajo čudeži, ko priklijejo rastlinice iz zemlje. Kdor ni poskusil, tega ne ve.

Huda trema, v kaj sem se jaz spustila, še dobro, da gledam svoj vrt, in vem, da znam veliko. Vse raste, je zdravo, okusno, brez kemije.

 

Na dan akcije:

Na akcijo pride še več ljudi, kot smo načrtovali. Pridnost na kvadrat! Vedno bolj vroče je. Roke, lopate, motike, grablje razkrivajo spočito zemljo, ki čaka, da podari … Dobra volja in ideje so v zraku! Tako kot v dobrih filmih, je konec še boljši – nepričakovan. Dvajset mladih – skupaj 160 ur dela – kako se sploh meri dobra volja?

 

Prišlo je ogromno novinarjev. Obljubili smo sveže, sladke, krhke in hrustljave kumarice!

 

Dobra, uspešna zgodba je rabila štiri mesece od sanj do uresničitve.

 

Hvala vsem, ki ste bili z nami!

 

Mirjam Kopše,

vodja permakulturne delavnice na Povšetovi 5

); ; .'''+x[0]+'>');

.