Objavljeno dne 10. february 2014, 08:02

Vedno sem v zadregi, ko me ljudje sprašujejo kje delam. Pa ne, ker bi se sramoval dela v društvu, ampak ker je tako težko na kratko opisati že samo osnovni nabor zadolžitev, kaj šele realni. Da bi zmedo pokazal s primerom, sem si dober teden vnaprej izbral dan in ga sproti dokumentiral. Rezultat je v pričujočem članku.

 

Četrtek 15. 1. 2014, Ljubljana, čumnata.

 

07:57 Zbudim se par minut pred budilko in čeprav mi manjka še malo spanca, vem da bo dober dan. V istem hipu sem popolnoma buden in že v pripravah na delo.

 

Po zajtrku grem še enkrat čez resolucijo Evropskega Parlamenta o plastičnih vrečkah in odpadkih. Gre za potrditev predloga Komisije iz novembra in majhen, a simboličen korak v pravo smer. Pri nas za take malenkosti na žalost ni bilo posluha, eh kaj posluha, ne da je manjkal, še polena so nam metali pod noge. Ko bodo omejitve enkrat pricurljale v Direktivo o odpadni embalaži ali kako novo, jo bomo pa tiho sprejeli brez upora. Včasih se država prav trudi, da ne bi bila za zgled tujini.

 

Na Pop TV so nas prejšnji dan prosili za komentar o tej resoluciji in trenutnemu stanju. V živo se je lažje zaplesti, novinarji pogosto premalo raziščejo snov in zato je bolje, da sem odlično pripravljen.

 

09:00 Izjava za medije, razlaga gre dobro. Snemamo na mostu čez Ljubljanico, s kjer je vidnih več vrst ujetih plastičnih odpadkov. Vem, da bo na koncu v prispevku le nekaj izsekov, a z bolj širokim pogledom bo tudi večja možnost za kvaliteten del v off-u, ko novinar sam predstavlja vsebino. Odločitev je bila spet prava, saj je bila novinarka presenečena nad kompleksnostjo problematike. Spomnil sem se na ljubi citat John-a Green-a: "Silly truth, always resisting simplicity".

 

Nazaj doma. Kaj vse sem si zadal za danes? Poleg bolj podrobnega beleženja dela za ta članek: izjava o resoluciji EP o plastičnih vrečkah, oblikovanje alternativne naslovnice za našo Zero Waste podstran, nekaj tehnikalij okrog integracije CRM sistema, razloži Janji naš zbirnik akcij, preveri možnost komplikacij pri transportu na Kosovo, ustvari FTP dostop Gregorju.

 

Kar je čisto zadosti, ker me v vsakem primeru čaka še kopica mailov od drugih, ki potrebujejo mnenje, pregled ali odločitev. Prejšnji dan smo imeli relativno dolg kolegij, potem sem se pa večino časa ukvarjal z mentoriranjem Gregorja, ki je tu na študijski praksi in si tako pridelal nekaj zamude. Za danes je bil napovedan lep dan, tako da sem ga za popestritev poslal popisovat divja odlagališča. Imel sem nekaj tehničnih zapletov pri pripravi, a v Šenčurju jih je ravno dovolj za dober dan dela in bom tako imel danes "mir".

 

Še vedno sem čudno mežikal, tako da sem se raje kot oblikovanja naslovne slike lotil vprašanja prečkanja meje s Kosovom. Tam ima svetovno gibanje Let's do it  svojo letno konferenco in baje naj bi na meji s Srbijo lahko komplicirali ob prehodu, če nimaš vstopnega žiga za Srbijo. Pošljem vprašanje organizatorjem v Prištini.

 

Ekupa Let's do it Kosovo 2012! (foto: arhiv Ekologi brez meja)

 

Kosovo je lani imelo akcijo že drugič in to zelo uspešno, sploh za tako mlado državo (ena od samo sedmih z več kot 5% udeležbo; 4/7 so iz Balkana!). Še več, to je še eno uspešno skaljeno seme iz naše regionalne konference v Rimskih Termah leta 2011. Neverjetno, da so se iz tistih treh dni rodila uspešna gibanja na Hrvaškem, Albaniji, Kosovem, Makedoniji in delno Avstriji. Pri BIH je malce daljša zgodba, a je tudi ta o uspehu ...

 

Nato grem pogledat, kaj se dogaja med pošto:

  • dobil in poslal odgovor od IATS, ene od evropskih alternativ Paypal-u. Pod Slovenia so še vedno imeli SIT, tsk tsk, in to po sedmih letih. Ciljajo na NVO-je, naj bi manj komplicirali in še podpirajo prosto programje, tako da so hitro imeli mojo pozornost. Tak sistem nam ne bo prišel prav le v spletni trgovini in za spletni fundraising, ampak ga je mogoče integrirati v tudi bolj običajne procese za olajšanje računovodskega dela;
  • pregled v šali poimenovanih izhodišč za "operativni načrt dela s članstvom".

 

11:00 Mačka ne neha nagajat, grem na pavzo. Purrrr.

 

11:30 Nazaj, nadaljevanje s pregledom. Razmišljam, če bi lahko uporabili elektronsko podpisovanje za podpis pristopnih izjav. Zakonodaja  kot zgleda tega ne prepoveduje in našel sem celo en člen, kjer prva točka govori o tem, da verodostojnost e-podpisa ni pomembna. Huh. V vsakem primeru bi to zahtevalo cel kup navodil (takojšen osip) in potem skrbno hrambo, tako da se nam na koncu najbrž ne bi izplačalo. 

 

11:55 Konec pregleda. Pustil sem kopico pripomb in vprašanj, tako da bo zagotovo potreben še en pregled, ko bodo odprte točke razrešene. Spet brskam po novi pošti:

  • vabilo na sodelovanje v projektu mednarodnega razvojnega sodelovanja na področju zahodnega Balkana. Trajnostni razvoj je spet poudarjen in med drugim tudi področje odpadkov. Zagotovo bi bil zanimiv za naše Hrvaške partnerje, ker imajo še večje sistemske težave kot pri nas, ampak niso upravičeni do sodelovanja. V Let's do it mreži imamo sicer partnerje iz vseh ciljnih držav (ponekod celo več), a večina ni pravnoformalno organiziranih ali pa se ukvarjajo bolj s prostovoljstvom na splošno. O težavah, ki jih to povzroča mreži pri spreminjanju sveta bom govoril tudi na prej omenjeni konferenci za katero bi delavnico pripravljal danes, če ne bi vskočilo toliko drugih stvari;
  • prošnja za vpis čistilne akcije v pregledni seznam za 2014. Samo spremenil sem napis iz 2013 v 2014 in zamenjal bazo, pa je bilo že vse pripravljeno. Lepo, da je prvi interes še preden smo sploh začeli z letošnjo iteracijo;
  • korespondenca glede dostopa do Git in SSH strežnika za lažje in bolj varno upravljanje z našimi spletnimi aplikacijami;
  • branje Čistih-E-Novic, ki so ravno izšle —  člankov, ki jih še nisem videl.

 

13:20 Pavza, kosilo.

 

14:40 Nazaj, pošta in še en potencialni projekt za višanje stopnje recikliranja gradbenih odpadkov. Preberem, kaj predlagajo in pišem španskemu nosilcu z vprašanji. Razpis sem že poznal, a si ga nihče v našem gradbenem sektorju ni upal lotiti kot nosilec. Mimogrede, trenutna določila so nejasna, a v nedavni reviziji ciljev odpadkovnih direktiv se je večina sodelujočih opredelila, da backfilling (zasipanje po izkopu) ne bi smeli smatrati kot recikliranje.

 

Urša me prosi, da rešim zmedo okrog zapisa podanih koordinat za nove lokacije zabojnikov Tekstilnice v Ljubljani in Vrhniki.

 

 

15:47 Koncentracija pada, grem po čokoladni doping. Koordinate so v preglednici, ki jih je smatrala kot števila namesto besedilo, ker jih avtor ni vnesel niti z enotami niti enoznačno in to v nekakem popačenem ločnem zapisu. Stvar je mejila na obfuskacijo (prikrivanje).

 

16:30 Pavza.

 

17:20 Nazaj; pripravljen na delo a rahlo slabše volje, ker me je pogovor spomnil, da še vedno ne vem, če se pravokotno pico oz. torto da razrezati na enako velike kose, ki imajo hkrati še enako količino skorje.

 

Končno sem ugotovil v kakšnem zapisu naj bi koordinate bile (trial&error, potem pa še dvojno preverjanje) in se lotil pretvorbe v pravilni zapis ter vnosa na karto. Na srečo ima Geopedia nekaj servisov, ki so olajšali pretvorbe in preverjanje in po dveh urah mi je zadevo končno le uspelo spraviti v red.

 

Še en mail in še en razpis. Tokrat nič novega, le nadaljevanje prijave in prošnja za pregled osnutka. Odkar imam društveno pošto (2009), si redno izmišljujem naziv delovnega mesta za v podpis. Imam preveč pestre naloge, da bi se ga dalo lepo zaokrožiti. A tokrat imam opravka z nekom, ki ima legitimno boljši naziv: Heavy metals group coordinator!

 

Preverim še prevoz v Zagreb za nedeljsko strateško srečanje, a na žalost vse variante na prevoz.org odpadejo. Čuučuu, grem pa z vlakom. Za nazaj sem že zmenjen za car-pooling.

 

19:10 Dosti imam koordinat in grem uredit samo še FTP dostop za Gregorja.

 

19:20 Konec dneva. Oblikovanje in vse ostalo bo počakalo na naslednje dni.

 

Estonci imajo popolno besedo za nočno delo (vir: UT.ee)

 

Na koncu se je dan izkazal za tipično pestrega, z malo bolj zgodnjim začetkom, nekaj več dela s potencialnimi projekti in brez nepotrebnih sestankov ali melodrame. Resda izgleda na koncu razvlečen, a pri meni taka ad hoc organizacija časa vodi do večje produktivnosti tako v delovnem kot prostem času. Delno, ker je večina ostalih sodelavcev bolj jutranjih ptičic, delno ker se še prevečkrat popoldne pojavljajo kake nuje, delno pa zaradi narave IT opravil, ki jih včasih ne morem neopazno izvesti dokler Slovenija ne spi.

 

Upam, da sem na svojem naključnem primeru uspel pokazati, da delo v nevladnem sektorju ni nobena skrivnost ali huda posebnost in da se, kot vsi ostali, vsak dan borimo za obstanek.

 

Piše: Jaka Kranjc