Avtor: Jaka Kranjc, dne 12. december 2016, 08:12

Tako kot pri podjetjih in državah, je raznolikost virov temelj dolgoročne neodvisnosti in stabilnosti nevladnih organizacij. En tak vir, ki ga pri EBM dolgo nismo izkoristili, so spletne donacije in plačila. Zakaj?

 Na prvi pogled je samoumevno. Bolj kot bo postopek za kupca ali donatorja enostaven in hiter, bolj prijetna bo izkušnja in manj možnosti, da bo postopek prekinil. Nič novega, zaradi istega razloga obstajajo hitre in nečloveške blagajne. Kje je potem problem? V osnovi so trije: bančništvo se prepočasi prilagaja na splet, prevaranti in lega Slovenije.

Plačevanje prek spleta je z nami slabih dvajset let. V tem času smo videli vzpon Paypal-a, največjega ponudnika, prve spletne banke, kriptovalute, kot je bitcoin in razmah mobilnih naprav ter njihovih rešitev za brezgotovinsko plačevanje. Tačas kreativni nepridipravi niso stali križem rok in kot posledico imamo cel kup varnostnih mehanizmov, da so spletna plačila sploh še možna. To je seveda dobro, pomeni pa dodatna tehnična in administrativna bremena pri vzpostavitvi. Na primer, za preprost obrazec, ki ga uporabljamo v društvu, smo morali ne le dokazati svoj obstoj na pet različnih načinov (prevedeno in overjeno v angleščino, se ve), ampak tudi, da so pooblaščene osebe res živi ljudje, z opremljenim stalnim prebivališčem. Proces je trajal več mesecev, tako da ZDA izgleda niso tako prijazno poslovno okolje, kot se morda zdi.

2010-06-21-the-bureau-of-bureaucracy

Malo heca olajša vse. (Vir: The Bad Chemicals)

V Slovenijo vse te tehnologije še vedno prihajajo z zamikom. Za storitve, povezane z njimi, velja isto — večina jih ni na voljo. Evro, Unija in poenotenje bančnih sistemov gor ali dol, kar se tiče dostopnosti plačilnih storitev, je naš konec Evrope kot pregovorna Prlekija razvitega sveta. Najti kaj, kar ni namenjeno samo trgovcem, je še težje. Vseeno imajo nekateri ponudniki ločene programe za neprofitne organizacije, a večinoma le za take s statusom v ZDA.

Tako sem bil izredno vesel, ko sem končno našel nekaj primernega za naše potrebe, kar ne zahteva, da imamo stalni naslov (poštni predal ni dovolj) in banko v tujini. Najbolj očitni kandidat Paypal je takoj izpadel, ker ima slabo zgodovino ravnanja z računi in nedostopnost zbranih sredstev ni nobena redkost. Iskanje se je končalo v Veliki Britaniji, kjer podružnica manjšega procesorja plačil pokriva Evropo in ima celo nižje tarife kot večina velikih. Seznam valut je za Slovenijo še vedno imel tolarje, a je na srečo šlo za kozmetično napako.

Že slabo leto zato lahko sprejemamo donacije preko spleta, kmalu pa bo integracija zaključena tudi v Zelencih, kjer bo omogočeno plačevanje s kreditnimi karticami.

Hkrati smo se odločili pridobljeno znanje ponuditi drugim nevladnikom, ker gre za stvar, kjer je cilj bolj pomemben od poti in nikomur ne privoščimo spopadanja z zmaji ob njej.