V manj kot enem mesecu sta se v Sloveniji zvrstila dva sejma, kjer je bil govor tudi o zavrženi hrani. Vsekakor pohvalno, da v ospredje prihaja tudi naše neučinkovito ravnanje z viri od vil do vilic, a z ozirom na Strategijo trajnostnega razvoja, ki ji rok poteče že čez osem let, potrebujemo več ambicioznosti. Zgolj želja prepoloviti količino zavržkov do 2030 ni dovolj. 

Skupaj hitreje premikamo meje

29. septembra bomo tretjič obeležili mednarodni dan ozaveščanja o problematiki zavržene hrane. Tema letošnjega dneva je sodelovanje odločevalcev, podjetij in posameznikov. To je agenda našega delovanja že od 2009 in nekaj, kar pogrešamo na višjih ravneh, kjer je v ospredju polemika o odgovornosti, podobno kot pri vrstah odpadkov na divjih odlagališčih.

Hrana svoje mesto najde 2.0 - izmenjajmo ozimnico!

A Ekologi brez meja vztrajamo. 29. septembra bomo skupaj z Lidlom Slovenija, Komunala Škofja Loka, RA Sora in občino Škofja Loka odprli novo poglavje programa Hrana svoje mesto najde. Vabimo vas, da se nam med 8. in 12. uro pridružite na škofjeloški tržnici, kjer bo ob zanimivih pogovorih potekala brezplačna izmenjava ozimnice, obiskovalce pa bomo opremili tudi s koristnimi pripomočki in nasveti. Občinska iniciativa za manj zavržene hrane pa se bo v prihodnjih mesecih nadaljevala tudi tam, kjer se je začela - v javnih ustanovah. 

Zakaj to počnemo?

Statistični urad RS za 2020 poroča, da je bila skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane 2020 za 2 % večja kot v 2019. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane, posameznik pa je zavrgel povprečno 68 kg hrane, kilogram več kot v 2019. 52 % vseh zavržkov je nastalo v gospodinjstvih. 

Pred nami je negotova jesen, ki jo lahko premagamo le skupaj in najmanj boleče bo, če se draginji zoperstavimo tako, da ne trošimo.