Smo organizacija, ki je kot prva že pred desetletjem pričela z opozarjanjem na problematiko odpadne hrane. Na to temo smo izvedli več uspešnih projektov.

Zakaj se moramo pogovarjati o odpadni hrani?

V svetu se tretjina pridelane hrane zavrže, po drugi strani pa se ocenjuje, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva. Poleg socialnega in finančnega vidika je zavržena hrana velik okoljski problem, saj izgubljamo dragocene vire, čezmerno izrabljamo prst in vodo, količine metana ob razkroju pa močno vplivajo na podnebne spremembe. V Evropi je količina zavrženih virov enaka 261 milijonom tonam – v EU se s hrano letno zavrže toliko pitne vode, da bi z njo lahko trikrat napolnili Ženevsko jezero. Hrana, ki jo letno zavržemo, je za pridelavo porabila 30 % celotne potrebe po pridelovalnih površinah v kmetijstvu.

Kaj delamo?

S projektom Volk sit, koza cela (2014/15), ki je bil financiran s strani Finančnega mehanizma EGP in Norveške ter Sklada za NVO smo nagovorili problematiko na ravni gospodinjstev in izobraževalnih ustanov. Izvedli smo vseslovensko raziskavo o navadah ravnanja z odpadno hrano (več kot 900 respondentov), zasnovali dnevnik za spremljanje zavržkov in orodja za njihovo zmanjševanje. V šolah in vrtcih smo pripravili pregled ravnanja z odpadno hrano. Rezultat pričetka intenzivnega posvečanja tej problematiki je bila tudi organizacija posveta Za Slovenijo brez zavržene hrane, ki je v sodelovanju z Vlado RS potekal 18. januarja 2016. Posvet, ki je potekal na našo pobudo, je prispeval k nekaj korenitim in konkretnim spremembam - SURS je poenotil metodologijo spremljanja zavržkov, bolj natančno se je opredelila definicija odpadne hrane, donatorji viškov so postali oproščeni DDV, humanitarne organizacije, ki razdeljujejo viške, pa so pridobile možnost kandidiranja na razpisih za pridobitev potrebne opreme za redistribucijo.

S projektom Ne meč’mo hrane stran! (2016/17) smo raziskali stanje in možnosti preprečevanja odpadne hrane v javnih ustanovah, konkretno v bolnišnicah in domovih za starejše. Izdali smo publikacijo z analizo stanja in koraki za preprečevanje nastajanja zavržkov v javnih ustanovah, prevedli in organizirali predvajanje filma Just Eat It (več kot 1200 gledalcev) in izvedli medgeneracijske delavnice Babica ve (povezovanje otrok in starejših z namenom prenosa dobrih praks ravnanja s hrano). Za projekt smo bili nagrajeni z evropsko nagrado za najboljši projekt #reducefoodwaste. 

Pridobljena znanja in izkušnje smo združili v manjšem komunikacijskem projektu Rešimo hrano, rešimo planet (2019). V letu 2021 pa smo ob podpori Lidla Slovenija zagnali občinsko iniciativo za manj odpadne hrane Hrana svoje mesto najde (2021-2023). Namen programa, ki smo ga izvedli v občini Škofja Loka, je bil oblikovati konkreten model sodelovanja z lokalno skupnostjo na področju ravnanja in predvsem zmanjšanja odpadne hrane. V projektu sta sodelovala Vrtec Škofja Loka in Dijaški dom Škofja Loka - pri obeh deležnikih smo ob analiziranih več kot 16.000 obrokih količine odpadne hrane uspešno zmanjšali za 10-21 %, predstavili pa smo tudi smernice za izvedbo programa v drugih lokalnih skupnostih. 

Ekologi brez meja smo tudi eden od pobudnikov Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki je od leta 2023 vpisan v slovenski koledar. Vsako leto aktivno sodelujemo pri akcijah, organiziranih ob tem okoljskem dnevu in smo eden vidnejših komunikatorjev problematike odpadne hrane na vseh ravneh. Sodelovali smo tudi pri pripravi nacionalne Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«.

Gradiva

---

Naše storitve

Zanimive vsebine