Človek in tekstil sta nerazdružljiva že od nekdaj. Skozi zgodovino sta se razvijala eden ob drugem in tudi eden zaradi drugega. Torej se je človek razvil do te stopnje, kjer smo, tudi zaradi uporabe in razvoja tekstila. Kako je potem možno, da se danes dušimo v lastnih tekstilnih odpadkih? Kako in zakaj je tekstil postal črna packa, ko pa je večji del človeške zgodovine bil cenjen in prestižen?
Tekstil niso samo oblačila, ampak obsega veliko več področij, ki se jih v vsakodnevnem življenju sploh ne zavedamo. Že v naših domovih se skriva polno tekstilnih izdelkov, ki naš dom naredijo bolj trajen, topel in tudi lepši. Tekstil je skrit v naših cestah, zgradbah, avtomobilih, zemlji, zvočnikih in celo v nas! Pa s tem ne mislim na mikroplastiko, ampak na žilne vsadke in druge oblike umetnih tkiv, ki človeku podaljšajo in lajšajo življenje. Skratka, zaradi tekstila lepše in dlje živimo. Kako je potem možno, da imamo na drugi strani segment, ki povzroča takšno škodo?
Razlogov za to je več. Eden od razlogov je uvedba elastana in razvoj pletenih izdelkov. V 80. letih prejšnjega stoletja je v množično uporabo prišel elastan, ki je omogočil razmah trgovin z oblačili, ki se prilegajo različnim postavam. Torej za oblačilo nisi rabil več k šivilji, ki ti ga je naredila po meri, ampak si lahko skočil v trgovino, kjer si do oblačila prišel hitreje in ceneje. Z razvojem industrije pletenih izdelkov so izdelki postali cenejši, saj se je proizvodnji proces skrajšal in poenostavil, predvsem pa pospešil. Pletena oblačila so že tako bolj udobna za nošenje in se prilegajo različnim postavam, z dodanim elastanom se je ta udobnost samo še povečala, kar samo po sebi seveda ni sporno. Sporno je to, da človek ne more iz svoje kože in mora z vsako stvarjo pretiravati. Tako smo začeli tekstil pre-množično proizvajati, po svetu je vse več blagovnih znamk in trgovin, ki ponujajo pre-poceni oblačila, moda se spreminja večkrat na leto, materiali, ki se za proizvodnjo uporabljajo, so vedno cenejši in slabši, a imajo vedno večji negativni vpliv na okolje in ljudi. Ampak, saj nima veze, če pa je tako poceni, ne?
Ne želim biti negativna in poudarjati, kako smo zabredli in kako smo v dobrih 30 letih uspeli pokvariti vso simbiozo, ki smo jo s tekstilom imeli skozi zgodovino. To simbiozo še vedno imamo, le da je zamegljena in moramo vzpostaviti ponovno ravnovesje. Torej, najprej se moramo zavedati, da sta današnja moda in tekstil problem, velik problem. Ko bomo to ozavestili, bomo lahko ukrepali. Kako? Tako da bomo poiskali alternative, kako biti lepo in modno oblečen, brez kupovanja novih oblačil.
Morali bi zmanjšati in omejiti količino oblačil, morali bi razmisliti ali res potrebujemo kaj novega in kolikokrat bomo novo oblačilo dejansko nosili. Vendar bo človeško obsedenost z nakupovanjem težko spremeniti ali zmanjšati. Lahko pa spremenimo, v katero trgovino zavijemo po oblačila. Namesto trgovin s hitro in poceni modo, lahko zavijemo v butik lokalnih oblikovalcev tekstilij in oblačil, ki nudijo kapsulne, kvalitetnejše in torej tudi bolj trajne kolekcije oblačil. Lahko zavijemo v trgovino, ki nudijo vintage oblačila in oblačila iz druge roke. Lahko se udeležimo izmenjevalnice oblačil ali jo organiziramo kar sami! Lahko se udeležimo tečaja šivanja ali kakšne praktične delavnice, kjer se spoznamo z različnimi tehnikami, kako si oblačilo popestriti, spremeniti in mu podaljšati življenjsko dobo. Skratka, verjamem, da se da, le ljudem mora biti na voljo toliko alternativ, da se ne bodo več avtomatsko odločili za nakup v trgovini ali spletu, ker je to najhitreje in najbolj enostavno.
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.