Avtor: Rok Novak, dne 6. march 2016, 09:03

V torek, 1.3.2016 je v Domu kulture Kamnik potekala okrogla miza na temo Zero Waste ali »Brez odpadkov«. Sam dogodek se je začel s kratkim uvodom na katerem je Rok Novak, vodja iniciative Zero Waste Kamnik in kasneje tudi povezovalec pogovora, na kratko opisal kako se bo večer odvijal in kdo vse so deležniki pri tej iniciativi.

Za njim je na oder stopila predstavnica Ekologov brez meja ga. Erika Oblak, ki je v nekaj minutah predstavila vse glavne vidike in lastnosti gibanja Zero Waste, tako na nacionalni, kot nadnacionalni ravni. Poudarek je bil, kot je sama narava Zero Waste, preprečevanje nastajanja odpadkov pri sami zasnovi izdelkov in storitev. Pri publiki so zelo močan vtis pustila tudi dejstva, kot je to, da se v Zero Waste mestih in občinah stroški ravnanja z odpadki praviloma znižajo ali to, da je Slovenija na zavidljivo visoki ravni pri deležu recikliranih odpadkov, vendar še vedno zelo pešamo pri zmanjševanju deleža odloženih.

Po uvodnem predavanju in predstavitvi projekta Zero Waste, so se na odru pridružili še ostali govorniki. Prvi je besedo dobil g. Gregorič iz podjetja Snaga, ki je obrazložil kje se je njihova pot začela in kakšne so vse aktivnosti, ki jih izvaja podjetje v Ljubljani. Omenil je predvsem pomen ozaveščanja prebivalcev in zlasti spodbujanja rasti mentalitete, da smo potrošniki najbolj ključen del verige pri ravnanju z odpadki in pri njihovemu nastajanju.

okrogla-miza-zw-kamnik

Udeleženci okrogle mize so bili predstavnik Občine Kamnik g. Matjaž Srša, predstavnik podjetja Pubicus g. Gregor Kranjec, predstavnica Ekologov brez meja ga. Erika Oblak, predstavnik podjetja Snaga g. Jože Gregorič in Kamniški svetnik in predstavnik Lokalnega odbora SMC Kamnik-Komenda g. Aleš Lipičnik (galerija)

Za tem je g. Srša iz občine Kamnik predstavil kaj vse se že v Kamniku dela v smeri izboljšanega ločevanja odpadkov in ravnanja z njimi, kar je bolj podrobno kasneje opisal tudi g. Kranjec in podjetja Publicus, ki je naštel celotno košarico storitev, ki jih podjetje nudi v občini, od ločenega zbiranja embalaže in organskih odpadkov, do zbiranja elektronske in električne opreme, oblačil, novega pilotnega projekta zbiranja odpadnih olj in drugih storitev.

Pogovor je nanesel tudi na novi Regionalni center za ravnanje z odpadki v Ljubljani (RCERO), kjer bodo v prihodnosti obdelani tudi Kamniški odpadki. Po prvotnem skepticizmu ali je tak velik objekt lahko primeren v paradigmi Zero Waste, se je izkazalo, da sigurno je. Predstavlja opazno znižanje deleža odpadkov, ki pristanejo na odlagališču in se je zmožno prilagajati morebitnim novim tehnologijam ravnanja z odpadki.

Zanimiva iztočnica je bila tudi turističen vidik teh projektov, kjer je bila izpostavljena Vrhnika, ki je postala s svojo zgodbo z odpadki zanimivost o kateri pridejo poslušati ljudje iz celotne Evrope in sveta. Tudi v novem RCERO v Ljubljani so z namenom približanja teh postopkov javnosti omogočili vodene ekskurzije skozi objekte. Pri turizmu se je pogovor obrnil tudi v smer zmanjševanja količine smeti, ki jih proizvedejo turisti in kako je »eko« predznak postal dobra iztočnica pri promociji turizma in pomemben del odločitve turista, kje bo preživel svoje počitnice.

V drugem delu okrogle mize so s svojimi vprašanja, sodelovali tudi posamezniki v publiki, ki so postavljali vprašanja osredotočena predvsem na ravnanje z odpadki v lokalnem okolju in odnosa posameznika do odpadkov.

Okrogla miza se je izkazala kot zelo informativna in dober način kako občanom približati koncept Zero Waste in odgovoriti na njihova vprašanja. Končne ugotovitve so bile, da Zero Waste prinaša dolgoročne prihranke, da ljudi ozavešča in jih postavlja v ospredje zgodbe in lahko lokalnemu okolju prinese novo dodano vrednost. V prihodnje bo iniciativa v Kamniku organizirala nove, podobne dogodke, kjer se bomo trudili Zero Waste približati predvsem mladim in ga predstaviti še z bolj konkretnimi projekti in idejami. Zaključna misel dogodka pa je bila izrečena tudi že na samem začetku: odgovornost posameznika se ne konča pri košu za smeti, odgovornost nosimo vsi, kot družba, kot skupnost, ki ji je mar za prihodnost naših otrok in kvaliteto njihovega življenja.

Piše: Rok Novak