Avtor: Jana Lavtižar, dne 12. february 2018, 17:02

Od 25. do 28. januarja letos je v Talinu v Estoniji potekala konferenca Let's Do It World!, ki smo se je udeležili predstavniki 86 držav vsega sveta. S tem začetnim globalnim dogodkom je startala akcija Očistimo svet 2018, katere glavnina se bo zgodila 15. septembra in se je bo seveda udeležila tudi Slovenija.

Bili smo del dogodka, ki je sinergično povezal pestro sestavo udeležencev. Tako kot je nastal edinstven, dinamičen nekajdnevni komunikacijski preplet najrazličnejših kultur vsega sveta, se je medsebojno oplajala tudi energija udeležencev: od ekip v zrelejši fazi tistih, ki s(m)o začeli s čistilnimi akcijami, ki so mobilizirale prebivalce vse države, že pred leti – Estonija kot prva leta 2008, v Sloveniji smo ji sledili leta 2010 in nato 2012 – do svežih ekip, ki šele začenjajo, za katere bo to prva akcija v tolikšnem obsegu in ki se z izjemno vnemo začenjajo soočati z najrazličnejšimi izzivi.

Na začetku so nas nagovorili predsednik skupščine za okolje pri OZN in estonski minister za okolje Siim Valmar Kiisler, predsednica Republike Estonije Kersti Kaljulaid, ustanovitelj organizacije Peace one Day, filmar Jeremy Gilley, predsednik Mednarodne zveze Zero Waste Rick Anthony, generalni sekretar Junior Chamber International Arrey Obenson in drugi.

Konferenca nas je opremila z informacijami in strokovnim znanjem ljudi, ki se s tem področjem poklicno in z vso zavzetostjo ukvarjajo že več let ali desetletij; nekateri so mu posvetili vse življenje. Za okroglo mizo so svoje izkušnje z že uspešno opravljenimi akcijami podelili njihovi vodje iz Estonije, Mozambika, Albanije in s Cipra. Predstavniki posameznih držav smo raziskovali možnosti sodelovanja na regionalni ravni. Bogato žetev idej so dale tematske delavnice o trženjskih kampanjah, tehnološki in logistični podpori, vodenju in gradnji tima, iskanju in kartiranju divjih odlagališč, iskanju partnerjev in sponzorjev, odnosih z javnostmi, konkretni izvedbi septembrske čistilne akcije in ozaveščanju, ki že poteka in se bo nadaljevalo tudi po 15. septembru.

utripanje mozganov
Utripanje možganov …

Enako pomembna kot strokovnoinformativni del je bila izmenjava zelo osebnih zgodb (sicer pa je zgodba slehernega sodelujočega pri Očistimo svet! zelo osebna) o izzivih, zaradi katerih so se posamezniki in skupine iz različnih dežel lotile te akcije. Od držav z ogromnim številom prebivalstva, ki ga je treba ozaveščati, informirati, povezati in logistično organizirati (npr. Kitajska, Indonezija), do velike onesnaženosti, smrtonosnih bolezni, ki so posledica neurejenih odlagališč smeti (nekatere afriške države); od spoznanja, da se svet zaradi presitosti »razvitih« držav (ZDA, Evropa) duši v odpadkih, v katerih je treba končno prepoznavati koristne vire, do pretresljivih zgodb držav, kot sta Sirija in Afganistan, kjer se je preprosto veliko laže ukvarjati s čiščenjem smeti kot z grozo tuhtati, kdo od tvojih bližnjih bo danes ali jutri žrtev nasilja. Kot je dejal prej omenjeni Jeremy Gilley, bo 15. septembru, ko bomo počistili okolico svojih domov, ceste in gozdove, sledil 21. september, ko bomo čistili svoje odnose, saj se 95 % nasilja na svetu dogaja v družinah, skupnostih, šolah in službah.

in utripanje srca
.. in utripanje srca.

In kot je dejal »oče« vsedržavne estonske čistilne akcije Rainer Nōlvak: »Tu vidim ljudi, ki jim je skupna nepremagljiva želja, da zares premaknejo to reč. Smeti so obenem priložnost, da se povežemo ob nečem, kar je nevtralno. Toliko imamo skupnega in vse, kar potrebujemo, je dober skupen cilj. Iz začetnih skupin fantov in punc, ki so se iz čistega entuziazma zagnali čistit divja odlagališča, nastaja struktura izvedencev z vse več izkušnjami, ki lahko učinkovito pomagajo spreminjati naš odnos do okolja.«

Prav vsak posameznik je s teh treh estonskih dni odnesel novo vizijo, ki se zdi bolj uresničljiva kot kdaj prej. Takole vidi 15. september 2018 Arrey Obenson: »Tega jutra se bodo ljudje zbudili z novim občutkom skupnosti, ki pravi: 'Jaz sem tisti, ki je odgovoren za mojo prihodnost, pa tudi za prihodnost svojih bratov in sester na planetu Zemlji.'«

Piše: Jana Lavtižar