Projekt Tovarna dela - Tekstil se počasi zaključuje. Ekologi brez meja smo vanj pristopili kot partnerji in bili v dveh letih zadolženi predvsem za ozaveščanje javnosti o vplivih tekstilne industrije na okolje in o tem, kako pomembno in hkrati enostavno je podaljševati življenjsko dobo svojim oblačilom. Kljub približujočemu izteku projekta lahko z veseljem sporočimo, da je bil projekt zopet uspešen na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in se bo nadaljeval še vsaj leto in pol; tokrat pod imenom Tekstilnica.

V Sloveniji je močno zakoreninjen predsodek pred nošenjem rabljenih oblačil, zato smo se Ekologi brez meja lotili izmenjav oblačil, ki smo jih poimenovali Zmenek z drugo obleko. Izvedli smo jih več kot 50, še vedno pa vsak mesec redno potekajo na različnih lokacijah po Ljubljani, poleg tega pa so se uspešno razširile tudi drugod po Sloveniji. Dogodki potekajo po načelu blagovne izmenjave - prinesi 5 odnesi 5: vsak prinese 5 kosov oblačil, ki se jih je naveličal iz različnih razlogov, jih odda na mizo in s tem dobi pravico vzeti enako število poljubnih kosov, ki so jih prinesli drugi udeleženci. Poleg izmenjav smo v okviru projekta zasnovali in organizirali tri modne revije, nastale kreacije pa predstavili na sejmih, razstavah in družabnih dogodkih. Za uspeh projekta štejemo tudi dejstvo, da so se v času našega delovanja pojavile številne trgovinice z rabljenim tekstilom (Klara, Vintage Weekend, Oblačilnica dela, …), ki jih pred začetkom projekta Tovarna dela - Tekstil v Sloveniji res ni bilo več kot prstov ene roke.

Zaveza k trajnostni tekstilni industriji do leta 2020

Tudi drugod po svetu prihaja do korenitih sprememb na področju tekstilne industrije, saj smo v zadnjem času lahko priča pobudam z različnih strani, tako Evropske komisije kot tudi okoljevarstvenih organizacij. Evropska komisija poziva akterje, ki delujejo v tekstilni industriji, da se pridružijo t.i. Zavezi k trajnostni tekstilni industriji do leta 2020 (Sustainable Clothing Action Plan 2020 Commitment).

Zavezo 2020 so razvili v britanski organizaciji WRAP (Working together for a world without waste) v sodelovanju  z delujočimi organizacijami v tekstilnem sektorju pod skupnim imenom Sustainable Clothing Roadmap, ki združuje trgovce oblačil na drobno, blagovne znamke, dobavitelje, predstavnike lokalne oblasti, dobrodelne organizacije, trgovske organe in javni sektor. Zaveza se trudi zmanjšati vplive tekstilnega sektorja na okolje, pri tem pa še vedno izpolnjevati vsa pričakovanja potrošnikov.

Pri Zavezi 2020 gre za delovanje tekstilnega sektorja v smeri intenzivnega zmanjševanja pritiska na okolje. Cilje Zaveze 2020 lahko dosežemo z:

- izbiro vlaken in tkanin;

- oblikovanjem oblačil za povečanje njihove življenjske dobe in zmanjšanje vplivov, ki nastanejo pri pranju;

- delom s partnerji v dobavni verigi za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij;

- informiranjem potrošnikov o življenjski dobi oblačil in ponovni uporabi, spreminjanje njihovih pralnih navad (pranje na nižjih temperaturah ob nižji koncentraciji pralnih praškov z nestrojnim sušenjem), spodbujanjem izbire oblačil, ki so bila proizvedena z manjšim ekološkim odtisom;

- povečevanjem kolekcij oblačil, ki so nastale z manjšim ekološkim odtisom zaradi nove izbire vlaken, tehnoloških postopkov proizvodnje in posledično ponovne uporabe in procesov recikliranja; zmanjševanjem odtisa proizvodnih procesov v podjetjih.

Za primer podajamo nekaj aktivnosti, ki so cilje Zaveze 2020 povezale v privlačne kampanje in jih tako približale velikim proizvajalcem oblačil in obutve ter tudi potrošnikom:

Kampanja Detox

Greenpeace je lani podal pobudo za odpravo vseh izpustov nevarnih kemikalij (kemikalije, ki povzročajo hormonske motnje) iz dobavnih verig in izdelkov do leta 2020. Prisotnost kemikalij v tekstilni industriji je zelo velika, predvsem v fazi barvanja tekstila in njegovega potiska, prav tako pri spremembi videza tkanine. Detox kampanji se je pridružilo že več tržnih znamk, kot so Nike, Adidas, Puma, G-Star, C&A, H&M, Li Ning, Levi Strauss in pred kratkim tudi Marks&Spencer.

Ekocycle

Iniciativa Ekocycle skuša skuša priznane blagovne znamke spodbuditi, da v proizvodnjo svojih izdelkov vkomponirajo reciklirane in deloma reciklirane materiale ter tako postanejo bolj okolju prijazne, hkrati pa si zvišajo ugled. Med drugim kampanja povezuje podjetji Coca – Cola in  Levi’s®, kjer so za trg pripravili omejeno serijo kavbojk Waste<Less, ki jih Levi’s izdeluje iz recikliranih plastenk. Za izdelavo enega para kavbojk uporabijo osem plastenk pollitrske Coca-Cole, kavbojke bodo na voljo že v prihodnjem letu. Ekocycle ponuja tudi druge izdelke iz recikliranih materialov, kot so na primer slušalke, kape in ohišja za telefone.

Reuse-A-Shoe

Nike že od leta 1990 na različnih lokacijah v Severni Ameriki zbira in pošilja v reciklažo ponošeno obutev. Do danes so na ta način zbrali že 28 milijonov parov športnih copatov, iz katerih nato proizvajajo surovino za izdelavo športnih površin in obutve. Povprašali smo jih, če je obutev možno oddati tudi pri naših zastopnikih Nike obutve, pa odgovarjajo, da zaenkrat kampanja poteka samo v ZDA.

Škodljivi vplivi tekstila na okolje

Velikokrat naletimo na vprašanja, katera vlakna ali vrste tekstila so najbolj škodljivi za okolje in ljudi oziroma katera povzročajo največ ogljičnega odtisa. Nekaj podatkov o škodljivosti posamezne vrste vlakna se nahajajo v spodnji tabeli:

Največ emisij CO2 nastane pri razpadanju volne (naravno vlakno), sledi ji akril (sintetično vlakno). Največ vode se porabi pri nastajanju novih sintetičnih vlaknen(tudi barvanje in naknadne poobdelave tekstila), kot sta akril nylon in poliester, na odlagališčih pa pristane največ bombaža, volne in viskoze.

Tudi mi, kupci, lahko marsikaj storimo pri zmanjševanju pritiska na okolje in socialni pravičnosti. Kako? Tako da ...

• kupujemo rabljena oblačila in tkanine,
• kupujemo splošno manj oblačil, če je nakup neizbežen pa kupujemo oblačila, ki so bolj kvalitetna in izdelana v lokalnem okolju,
• ob nakupu novih izdelkov se odločimo za tiste, ki so narejeni z manj energije in povzročajo najmanj toksičnih emisij (to so zlasti oblačila, ki nimajo videza ponošenosti in niso beljena, niso vzorčno tiskana ali barvana nasploh),
• kupujemo izdelke, ki prihajajo iz obratov, kjer so delavci pravično plačani in delajo v razumnih pogojih,
• posodimo, izmenjamo ali podarimo oblačila, če vemo, da jih ne bomo več oblekli,
• oblačila operemo manj pogosto, pri nižjih temperaturah in uporabimo manj tekočih praškov, sušimo pa jih na prostem in ne v sušilnem stroju ter jih ne likamo, če je to le mogoče,
• popravljamo oblačila,
• namesto odlaganja na odlagališča stara oblačila podarimo organizacijam, ki bodo odpadni tekstil sortirale, predelale in / ali reciklirale.

Za konec naj vas še povabimo v zgoraj omenjene trgovinice z rabljenimi oblačili v nekaterih mestih po Sloveniji. Če tudi vi v svojem kraju poznate podobne trgovine z rabljenimi oblačili, nam to prosimo sporočite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..