Objavljeno dne 12. july 2011, 10:07

Sklenila sem, da moram pred veliko, svetovno čistilno akcijo, ki bo potekala 24.3.2012, narediti veliko čistko najprej pri sebi.

V februarju mi je na uho prišla novica, da je neka revija napovedala februar kot mesec brez plastike. Pri Ekologih brez meja se je razplamtela razprava o tem, da mora biti preživeti mesec brez plastike skoraj nemogoče, vendar pa sem sklenila, da poizkusim. »Če se že grem vse to«, sem razmišljala, »potem bom šla še malo dlje« in napovedala v društvu marec kot mesec brez odpadkov. Lotila sem se ga sistematično, si naredila tabelo, kaj vse jem in kje bi to lahko kupila brez embalaže.

 

Odločila sem se torej, da mesec dni ne bom uporabljala plastične, kovinske in papirnate embalaže, stekleno embalažo pa sem si dovolila. »Pri steklu lahko naredim izjemo, saj se ga da vedno znova predelati, poleg tega pa stekleni kozarci pridejo prav za vlaganje in shranjevanje živil,« sem sklenila. Tako plastiko kot papir pa lahko predelajo le okoli 7x, potem pa se kakovost materialov tako poslabša, da ni več primerna za nadaljnjo predelavo.

Preživeti mesec brez odpadkov je bil precejšen izziv, vendar mi je uspelo. Uporaba s seboj prinesenih plastičnih vrečk in vrečk iz blaga se dejansko dobro obrestuje. Mnoge trgovine (Kalček, večji Mercator centri, manjše trgovinice na tržnicah …) ponujajo možnost »refilla«. Stročnice, semena, oreščke, suho sadje, čaje, bombone, čokolado in piškote lahko kupimo na kilogram. Tudi zelenjava in sadje ter kruh niso problem. Le enkrat se mi je pripetilo, da mi trgovina ni želela postreči kruha na način, da bi ga dali v vrečko iz blaga. Razlaga je bila, da tega ne smejo. Veliko večkrat pa je bil odziv na mojo prošnjo, naj mi dajo kruh in sadje v mojo lastno vrečko, sprejet z odobravanjem, nekateri so mi celo čestitali in dodali, da bi takšnih ljudi potrebovali več.

Ugotovila sem, da bi z malo dodatnega napora lahko večino najpomembnejših živil nakupili brez embalaže. Navsezadnje bi tudi za sir, ribe in meso lahko s seboj prinesli svojo vrečkico in jo doma oprali in uporabil znova. Včasih, ko še ni bilo toliko plastičnih vrečk, smo jih doma velikokrat oprali. Super rešitev so tudi mlekomati, saj se za mlečne izdelke proizvede ogromno embalaže. Če v domače mleko zamešamo žlico jogurta, si sami lahko naredimo jogurt s svojo najljubšo bakterijo :), ogromno prihranimo in se hkrati znebimo ogromnih količin embalaže. Če želimo sadni jogurt, dodamo le še sadje.

Nekaterim jedem sem se morala v marcu odpovedati (tofu, sojino mleko), vendar pa bi si jih lahko pripravila tudi sama, če bi imela več časa. Ogromno stvari na trgovinskih policah je prekomerno zapakiranih in to preprosto zato, da se zdijo kupcu bolj privlačne oz. da se zdi količina izdelka večja.

V državah, kjer veliko bolj pridno ločujejo odpadke kot v Sloveniji, so največji problem plenice, higienski vložki in tamponi, saj se jih ne da reciklirati. Vsak otrok porabi od 5000 do 6000 plenic za enkratno uporabo in s tem prispeva 1 tono odpadkov. Če dojenčka previjamo v pralne bombažne pleničke jih lahko kupimo le 20 in uporabimo za več otrok. To je veliko bolj prijazno okolju, zdravju malčka in denarnici, saj na ta način prihranimo okoli 1000 evrov pri enem otroku.

Kot ženski, mi je življenje močno olajšala silikonska menstrualna skodelica (Mooncup), ki jo uporabljam namesto tamponov. S tem prihranim nekaj denarja (naložba 25 eur se povrne v enem letu), poleg tega pa tudi precej odpadkov.

V našem društvu vsak mesec organiziramo izmenjave oblačil, kar pomeni, da prineseš kose oblačil, ki jih ne nosiš več in odneseš tiste, ki so ti všeč. Že leto dni mi zato ni bilo treba po nakupih. Čim več stvari skušam kupiti rabljenih (pohištvo, športna oprema, elektronska oprema…), pa tudi svoje podarim ali posodim naprej.

Z malo napora in iznajdljivosti se torej vse da.

In čiščenje znotraj … V glavah moramo res marsikaj prečistiti, se vprašati, kakšne so naše vrednote, prioritete. Je zdravo okolje vrednota? Seveda je, saj brez zdravega okolja tudi sami ne moremo biti zdravi. Tudi naši otroci ne. In vedno znova govorimo o tem, da je zdravje največja vrednota. Kaj smo pripravljeni storiti zanj? Nas vedno novo kopičenje raznovrstnih stvari resnično osrečuje? Racionalno vsi vemo, da nič ne bomo odnesli s sabo v grob, pa kljub temu vedno znova nasedamo reklamam, ki nam dopovedujejo, da potrebujemo le še ta izdelek, pa bomo srečni, da nas bodo drugi imeli radi, da bomo izgledali kul … Ne, ne smemo se jim pustiti. Ste vedeli, da kar 80 % izdelkov, ki jih proizvedejo, uporabimo le 1x in potem zavržemo? Da v razvitih državah zavržemo od 30 do 50% hrane? Ob tem ta trenutek strada milijarda ljudi.

Vse to delamo na škodo okolja, drugih živih bitij, lastnega zdravja in naših otrok. Ne, ni potrebno, da se preselimo v jame, da bi živeli okolju bolj prijazno. Z vsakodnevnimi odločitvami lahko ogromno naredimo. Velike spremembe vedno pridejo od posameznika. Ja, bodimo mi tista sprememba, ki jo želimo videti v svetu.

 

Piše: Petra Matos