Nedavno je Statistični urad RS objavil podatke o odpadkih v letu 2019 - koliko smo jih predelali in kako smo z njimi ravnali.

Prebivalec Slovenije je v 2019 proizvedel povprečno 514 kg komunalnih odpadkov, 19 kg več kot v 2018.

Ponovno bode v oči velika količina gradbenih odpadkov, ki med vsemi z dvema tretjinama zaseda piedestal. Prav njim smo se posvetili v lanskem letu, saj gradbene odpadke najpogosteje najdemo na divjih odlagališčih v naravi. Profitabilna in nadstandarna rešitev, ki omogoča zdesetkanje takšnih odlagališč, je reciklaža gradbenih odpadkov, ki bi ji očitno morali nameniti vedno več pozornosti.

2. mesto najpogosteje proizvedenih odpadkov zavzemajo komunalni odpadki - to so odpadki, ki se najbolj tičejo vseh nas. Njihova količina je v primerjavi z 2018 narasla za 5 %. Tolažiti bi nas moral podatek, da smo ločeno zbrali 2 % več odpadkov, a glede na podatke naše raziskave, da dejanska stopnja recikliranja plastičnih odpadkov dosega le okrog 33 % delež, je to bolj jalova tolažba in jasen pokazatelj, da je recikliranje le izhod v sili, pred zadušitvijo z odpadki nas lahko reši le preprečevanje njihovega nastajanja. So pa mešani komunalni odpadki tisti, ki jih najpogosteje odložimo na odlagališča. Skupna količina odloženih odpadkov se je v 2019 po podatkih SURS povečala za skoraj 8 %.

Nestrpno pričakujemo tudi podatke o količinah zavržene hrane v 2019, za katere upamo, da bomo po dolgem času lahko zabeležili padec. Še posebej pa bo za analizo količin odpadkov zanimivo prihodnje leto, ko bomo dobili tudi 'odpadkovni epilog' letošnje krize.