Kiel: konferenca za mesta in letno srečanje ZWE

Dobre prakse, Dogodki, Novice, Občine, Plastika

Kot je že tradicija, se v mreži Zero Waste Europe enkrat na leto vsi usedemo skupaj, pregledamo uspehe, potrdimo nove člane in skupaj načrtujemo nadaljnje delo. Poleg vse birokracije, ki jo zahteva skupščina, je dan prej ponavadi strokovni dogodek odprt za širšo javnost.

Tokrat sta nas gostila obmorsko mesto Kiel, ki je jeseni prvo v Nemčiji stopilo na pot do družbe brez odpadkov, in Zero Waste Kiel, ki ga je k temu prepričalo in mu pomaga pri pripravi strategije. Korak je pomemben širše, saj si Nemčijo pogosto vzamemo za dober, idealni zgled, čeprav nima samo dobrih praks in pravih rešitev. Tako pa je dobila svoje prvo vizionarsko mesto, ki si upa več in drugače.

Mesto ima “dvojčka” v San Franciscu, ki tudi že ima zavezo k Zero Waste. V resnici je ta trojna: 0/80/100; nič odpadkov, 80 % vseh prevozov opravljenih z javnim prevozom in 100 % delež obnovljivih virov energije. Za Kiel se je proces šele dobro začel, delo na tem področju pa bo pomagalo tudi pri doseganju njihovega cilja za podnebno nevtralnost do leta 2050.

Kot vedno, je eden od uvodničarjev razložil splošni koncept Zero Waste, včasih pa ponagajajo škratje oz. v tem primeru koboldi. Foto: Jaka Kranjc

Mednarodna konferenca z udeleženci iz 36-ih držav je bila dober korak za prenos raznolikih znanj in dobrih praks iz tujine. Med drugim je pomen dobre komunikacije z uporabniki predstavljala tudi ljubljanska Snaga. Sicer je bilo govora o:

različnih sistemih “plačaj koliko zavržeš” (PAYT) in individualni sledljivosti,
optimizaciji ravnanja z organskimi odpadki in decentraliziranemu kompostiranju,
novih poslovnih modelih ponovne uporabe in depozitnih sistemov ter
sveži študiji Inštituta Wuppertal o kazalnikih za merjenje preprečevanja nastajanja odpadkov.

Občin s strategijami za nič odpadkov je vedno več, še hitreje pa se krepi gibanje za življenja brez odpadkov. Raste tudi sama mreža Zero Waste Europe. Na skupščini v naslednjih dneh sta se nam pridružila še Latvija in Ukrajina, obe precej v zaostanku na področju ravnanja z odpadki. Kaj nam bo prineslo naslednje leto? Čeprav se bo jeseni zamenjala evropska garnitura, se zakonodajno urejanje področja ne upočasnjuje, mogoče celo obratno, sploh pri plastiki. Tako bomo tudi v mreži nadaljevali boj proti plastičnemu onesnaževanju, prekomernemu nastajanju odpadkov, sežigu, nesmotrni porabi sredstev in seveda korektnemu prenosu evropskih direktiv na državne nivoje.