Prireditve z manj odpadki niso več izjema, so nov standard

Od 44. Maratona treh src z skoraj 10.000 tekači do knjižnega festivala, ki je v šestih dneh ustvaril manj odpadkov kot ena sama gospodinjska vrečka za smeti. Letošnja sezona kaže, da se je zero waste pristop v Sloveniji iz ideje spremenil v prakso.

Slovenski dnevi knjige v Mariboru so letos gostili 2.200 obiskovalcev na šestdnevnem festivalu. Ustvarili so 4,62 kilograma odpadkov. Skupaj. Za primerjavo: toliko tehta približno pet litrov mleka. To ni zaokrožena marketinška številka, ampak rezultat tehtanja na terenu in eden od mnogih dokazov, da je zero waste pristop na slovenskih prireditvah letos prerasel status dobronamerne ideje.

V mreži prireditev, ki z Ekologi brez meja sodelujejo na poti do naziva Prireditev na poti zero waste, je bilo letos pestro. Nekatere prireditve so mrežo šele odkrile, druge v njej vztrajajo že leta in iz sezone v sezono dvigujejo letvico. Skupni imenovalec je presenetljivo enoten: ločeno zbiranje odpadkov nad 90 odstotkov ni več izjema, ampak standard, h kateremu večina prireditev že resnično stremi in ga tudi dosega.

Najbolj zgovoren dokaz, da to velja tudi za velike množične dogodke, je 44. Maraton treh src v Radencih. Skoraj 10.000 tekačev je letos pustilo za sabo 2.740 kilogramov odpadkov, od tega je bilo ločenih 97,1 odstotka. Količina odpadkov na obiskovalca se je v primerjavi z lansko izvedbo znižala za dobrih 19 odstotkov. Pri dogodku te velikosti to ni majhen podvig, ampak posledica premišljenih potez: na okrepčevalnih postajah pa je bilo za polovico več povratnih kozarcev kot lani.

Podobno zgodbo, le v drugem merilu, piše festival Kino Otok – Isola Cinema v Izoli. Že četrto leto zapored dosega dve zvezdici, letos z 99,59-odstotnim ločevanjem pri 6.600 obiskovalcih na več lokacijah hkrati. Bolj zgovoren od same številke je trend: odpadki na obiskovalca so se od leta 2023 več kot prepolovili. Letošnja novost – pralni krožniki brez kavcije, ki dopolnjujejo že uveljavljene pralne kozarce – je pokazala, da tak sistem lahko deluje tudi brez denarne prisile: krožnike je vrnilo skoraj 95 odstotkov obiskovalcev.

Prav ta premik od pralnih kozarcev k celotni jedilni posodi je ena od letošnjih rdečih niti. Družinski piknik v parku v Krškem je prvič uvedel pralne krožnike in celo pralne slamice, podobno pa so organizatorji letos uvedli tudi na drugih svojh prireditvah. Mestna promenada v Brežicah je pri 20.800 obiskovalcih dosegla 95-odstotno ločevanje s pomočjo povratnih kozarcev na kavcijo, novinec delavski filmski festival Kamerat v Hrastniku pa je že ob prvi izvedbi vstopil naravnost z dvema zvezdicama; kompostabilen pribor in povratni kozarci so bili del koncepta od samega začetka, ne naknadna nadgradnja. Podobno zgodbo piše tudi Zmešani festival, ki je pri 1.070 obiskovalcih z 93,88-odstotnim ločevanjem in več kot 60-odstotnim znižanjem odpadkov na obiskovalca prav tako obdržal dve zvezdici; še en dokaz, da tudi manjši dogodki iz leta v leto uspešno manjšajo svoj odpadkovni odtis.

Zanimivo je tudi, kako se prireditve lahko med sabo učijo. Maraton treh src je za reševanje odmetavanja kozarcev na progi od avstrijskih kolegov pridobil idejo t. i. throw walla; mreže, v katero bi tekači kozarček odvrgli namesto na tla, s tem pa se reši vsem znan problem smetenja. Za letošnjo izvedbo je zmanjkalo časa, a je organizator pokazal iskren interes za rešitev, zato upamo, da jo bo naslednje leto tudi udejanil in tako postal prvi slovenski maraton s takšno rešitvijo.

Mestna promenada je problem cigaretnih ogorkov rešila igrivo: postavila je koša v obliki glasovalnih skrinjic, kamor obiskovalci ogorek odvržejo in hkrati simbolično oddajo glas. Na Modernfestu na Vrhniki so obiskovalci lahko degustirali čili omake brez ustvarjenega koščka odpadka, PIFcamp pa je letos pivo iz pločevink zamenjal za sod s povratnimi kozarci. Ogromno predavanj in delavnic, ki jih Ekologi izvedemo z organizatorji prireditev jasno pokažejo, da se dobre ideje hitro širijo naprej.

A številke povedo tudi, kje se stvari še ne izidejo popolnoma. Modernfest je z 86,8-odstotnim ločevanjem tesno zgrešil prvo zvezdico, manjkalo je le 3,2 odstotne točke, krivec pa so bili predvsem mešani odpadki pri posameznih koših pri gostincih. Če bi tam pravilno ločevali, bi prireditev pristala pri skoraj 97 odstotkih. Isti vzorec se ponavlja tudi drugod: gostinska ponudba ostaja mesto, kjer se zero waste sistem najpogosteje zatika, ne zaradi pomanjkanja dobre volje, ampak ker je uskladiti desetine različnih ponudnikov, njihove dobavne verige in embalažo, preprosto zahtevno.

Zanimivo neenakomerna je tudi usoda povratne posode. Kino Otok se je s krožniki in kozarci ustavil pri vračilih v okoli 94 odstotkih, medtem ko je bila stopnja vračanja pribora pri istem festivalu le 51,5-odstotna. Na Maratonu treh src se je vrnilo dobrih 62,8 odstotka izdanih kozarcev, spodobna, a še daleč od praga 90 odstotkov, ki velja za res dobrega. Razlika med tema dvema številkama pove, da uvedba povratnega sistema sama po sebi ne zadošča; potrebna je tudi dosledna komunikacija z obiskovalci, na več mestih hkrati in ne le na začetku dogodka.

Sistem zvezdic, ki ga podeljujemo Ekologi brez meja, tega napredka ne meri kot enkratni izpit, ampak kot pot. Prva zvezdica pomeni prag 90-odstotnega ločevanja, druga zahteva tudi zmanjšanje količin in uporabo povratnih kozarcev, tretja pa popoln umik primarne embalaže za enkratno uporabo. Prav pri tem zadnjem koraku letos obtiči največ prireditev; Kino Otok, Slovenski dnevi knjige, Družinski piknik in PIFcamp vsi že tretje ali četrto leto zapored držijo dve zvezdici, vsem pa manjka isti kos sestavljanke: popolna zamenjava embalaže za hrano in pijačo s pralno različico, ne le za obiskovalce ampak tudi embalaže iz katere se pijača nataka.

Kje je še največ prostora za napredek?

• Sodelovanje z gostinci. Mešani odpadki iz gostinske ponudbe so bili letos največji posamični vzrok, da prireditve niso dosegle višjega praga ločevanja. Jasnejša pravila o embalaži in zgodnejše vključevanje ponudnikov bi to lahko rešila.
• Doslednost vračanja povratne posode. Stopnje vračanja med prireditvami nihajo od odličnih (nad 90 %) do skromnih (okoli 50–60 %), kar kaže, da sam sistem ni dovolj, potrebna je stalna komunikacija z obiskovalci.
• Nepovratne steklenice za vino. Pri več prireditvah je prav to zadnja ovira do naslednje zvezdice, medtem ko je pri pivu prehod na sod ali povratno embalažo že skoraj samoumeven. Pri tem bodo morale naslednji korak narediti tudi dobavitelji.
• Prehod s kozarcev na celoten pralni jedilni servis. Naslednji veliki korak za prireditve, ki že leta držijo dve zvezdici, je razširitev povratnega sistema s kozarcev na krožnike, pribor in posodo za vse obiskovalce.