17
Jan

Evropska Strategija o plastiki s pomembnimi ukrepi za smotrno rabo in zmanjšanje onesnaževanja

Danes je Evropska komisija objavila Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu. Prinaša celo paleto ukrepov in priporočil za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja ter bolj ekonomične rabe plastike. Na primer, že samo globalna proizvodnja in (so)sežig plastike letno proizvedeta za 400 milijonov ton CO2 ekvivalentov izpustov. To je enako kot vsi letni izpusti Velike Britanije skupaj in 25-krat več kot vsi izpusti Slovenije leta 2014. Hkrati pa izgubljamo dragocene vire, zato Ekologi brez meja in širše Zero Waste gibanje pozdravlja novo strategijo.

Izključuje energetsko izrabo (sežig), recikliranja ne prepoznava kot čarobne rešitve, sočasno pa izboljšuje zajem odpadkov, kakovost recikliranja in prisotnost reciklatov na trgu, previdno razmišlja o alternativnih surovinah za plastiko, začenja reševati zmedo okoli bioplastik, in predlaga kopico preprečevalnih ukrepov, med drugim tudi prepoved uporabe primarne mikroplastike kot dodatka in oxoplastike nasploh.

Vrste plastičnih odpadkov v EU. Embalaža predstavlja 60% vse odpadne plastike in 40% proizvedene, kar kaže na njeno kratko življensko dobo. (Vir: EK, 2018; Eunomia, 2017)

Čeprav je dosti ukrepov v obliki priporočil ali neobveznih zavez in je ponekod prisotna analitična paraliza, ne smemo pozabiti, da je strategija le prvi korak, okvir. V naslednjih mesecih in letih bo dopolnjena obstoječa področna zakonodaja in šele tam lahko pričakujemo več operativnih in obveznih ukrepov ter zavezujoče cilje.

Ukrepi so razdeljeni v tri sklope: na ravni EU, na državni ravni in za industrijo. Podrobneje so našteti v prilogah strategije, pomembnejše pa naštevamo v nadaljevanju.

Ukrepi na ravni EU:

  • Priprava zahtev, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za cenovno smotrno ponovno uporabo ali recikliranje;
  • priprava ukrepov za zmanjšanje količin plastičnih izdelkov za enkratno uporabo;
  • smernice za modulacijo okoljskih dajatev (nižja za izdelke, ki jih je lažje reciklirati, še nižja če jih je lažje ponovno uporabiti);
  • več ukrepov za boljšo reciklabilnost uporabljene plastike in večjo uporabo reciklirane plastike namesto primarnih surovin (nafte in plina);
  • razvoj ukrepov za zmanjšanje izgub ribiške in marikulturne opreme, na primer uvedba razširjene odgovornosti, povratnih sistemov in obvezujočih ciljev glede stopnje recikliranja. Tu smo v Sloveniji pred leti izgubili priliko, da bi bili vodilni, in v Načrt upravljanja z morskim okoljem in OP preprečevanja nastajanja odpadkov nismo vključili nobenih takih ukrepov;
  • harmonizacija definicij in označevanja biorazgradljive in kompostabilne plastike,
  • preko LCA preveriti, kje je njihova raba resnično koristna in na podlagi tega določiti kriterije;
  • prepoved uporabe oxoplastike (ta plastika samo pospešeno razpada, ni pa biorazgradljiva v nobenem pomenu besede);
  • prepoved namenskega dodajanja mikroplastike v izdelke;
  • preučitev drugih mehanizmov za zmanjšanje nenamenskih izpustov mikroplastike iz gum, tekstila, barv … ter izgub plastičnih peletov še preden jih uspemo predelati;
  • spodbujanje inovacij, pregled upravičenosti alternativnih surovin za plastike;
  • tudi globalne aktivnosti in razvojna pomoč za zaščito veletokov, Sredozemlja, JV Azije v okviru obstoječih konvencij, mednarodnih teles in ekonomskih sporazumov.

Med odpadki na evropskih in svetovnih plažah prevladujejo plastični, med njimi pa izdelki za enkratno uporabo. (Vir: EK)

Ukrepi na ravni držav:

  • boljša izraba finančnih instrumentov, še posebej za povišanje cene odlaganja in sežiga, ter promocijo recikliranja in preprečevanja nastajanja plastičnih odpadkov;
  • finančne spodbude za rabo sekundarne plastike, vključno z vključitvijo v zeleno javno naročanje;
  • izboljšanje obstoječih sistemov razširjene proizvajalčeve odgovornosti;
  • uvedba povratnih (depozitnih) sistemov, sploh za plastenke;
  • dodatni sistemi razširjene odgovornosti, npr. za mreže in kmetijsko plastiko (kot je balirna);
  • izboljšanje ravnanja z odpadki na obalah in zajema plastičnih odpadkov na splošno;
  • ozaveščanje o smetenju in promocija čistilnih akcij;
  • intenzivnejše sodelovanje pri ambicioznem globalnemu ukrepanju (UN Cilji trajnostnega razvoja).

V izboljšanju zasnove izdelkov se skrivajo ogromni ekonomski potenciali. (Vir: EK)

Ukrepi za industrijo

Ti v marsičem zrcalijo ukrepe za države, a je na njih treba gledati tudi z vidika internega podjetjem.

  • Spodbujanje ecodesigna in večje uporabe sekundarne plastike;
  • Preprečevanje nastajanja plastičnih odpadkov in izboljšanje njihove reciklabilnosti;
  • promocija obstoječih alternativ plastičnim izdelkom za enkratno uporabo (npr. v strežbi za hrano “za na pot”), kjer je to okoljsko smiselno;
  • zaveze in ukrepi proti spuščanju plastike v okolje in mikroplastike v vode;
  • usmerjanje lastnih raziskav v smer gospodarne rabe plastike;
  • aktivna udeležba pri soustvarjanju integriranega čezmejnega krožnega plastičnega gospodarstva in globalnega protokola za plastiko.

Komisija do konca junija zbira prostovoljne zaveze industrije, a v kolikor se te ne bodo izkazale za dovolj številčne ali učinkovite, bodo sledili drugi ukrepi, vključno z možno poostritvijo zakonodaje. V vsakem primeru take zaveze ne smejo nadomestiti ukrepov na ravni politik, prenesti vse odgovornosti na potrošnike in proizvajalce.

Evropska komisija je naredila pomemben korak k znižanju plastičnega onesnaževanja, da pa ne ostane vse le črka na papirju, od nje pričakujemo, da velik del obljub dostavi še pred koncem svojega mandata in pokaže, da smo v Evropi lahko vodilni na tem področju. Hkrati odgovornost ne leži le pri komisiji, saj moramo ukrepati na vseh nivojih, zato je pomemben močan skupen odziv.

Na srečo je nekaj ukrepov že v izvajanju, večino pa bodo zagnali še letos, tako da na prvo žogo ni razloga za pesimizem.

You are donating to : Greennature Foundation

How much would you like to donate?
$10 $20 $30
Name *
Last Name *
Email *
Phone
Address
Additional Note
Loading...