Ker veliko damo na učinkovitost, podrobneje spremljamo našo finančno smotrnost. Vsako leto pripravimo pregled delovanja v prejšnjem, čemur je namenjen ta članek. Uporabljamo lastno metodologijo na podlagi nastalih stroškov, saj bo tudi računovodsko večina knjiženih na isto leto. Povedo nam veliko, glavne kazalnike pa predstavljamo v nadaljevanju.
Finančne podatke podrobno spremljamo iz več razlogov:
- da lahko obstanemo,
- da lažje usmerjamo naše delo,
- da višamo transparentnost in zaupanje
- in da pri tem ostajamo primer dobre prakse.
Naša letna poročila so sicer javno dostopna na spletni strani in AJPES-u, a nam ne povedo dovolj, pa še pripravljamo jih le enkrat letno. Po vzoru Charity Navigatorja, ki ocenjuje učinkovitost milijonskih nevladnih organizacij, v Sloveniji že dolgo nastaja portal dobrodelen.si (morda letos končno ugleda luč sveta?). Bolj resno, učinkovito in transparentno delovanje pomeni več točk pri ocenjevanju, kar je le še dodatna spodbuda.
Zbiranje podatkov je sprotno in v glavnini avtomatizirano, zato imamo pregled lahko na voljo že v prvih dneh novega leta in samo poročanje ne predstavlja večjega bremena.
Eden od najbolj pomembnih kazalnikov finančne učinkovitosti je delež stroškov namenjenih programskemu delu. Torej delu, zaradi katerega sploh obstajamo. Vse ostalo predstavljajo stroški režije in financiranja, ki jih je včasih sicer težko ločiti od programskih, a oceno vseeno lahko podamo. Donatorje ponavadi zanimajo predvsem deleži porabe po naštetih kategorijah in višina stroškov za vsak zbran evro donacij. Ker se bolj malo ukvarjamo s spodbujanjem donacij posameznikov, je ta kazalnik odličen — lani smo za vsakih zbranih sto evrov porabili le slab evro in pol. Hvala vsem, ki ste nas tako podprli! A poglejmo še stroške po kategorijah.
Deleži porabe sredstev v 2022
Kaj vse razumemo pod temi kategorijami?
- Vsebinsko delo: skoraj vse programsko in projektno delo, spremljanje zakonodaje in zagovorništvo, odgovarjanje na vprašanja javnosti in novinarjev ter drugo komuniciranje, sodelovanje v mrežah;
- Administracija: splošne formalnosti in poročanja, splošno vodenje in načrtovanje, birokracija ukvarjanja s prostovoljci in praktikanti, usposabljanja, računovodstvo;
- Finance: pisanje projektnih prijav, spremljanje razpisov in naročil, donacije in sponzorstva, priprava ponudb.
Pri tem je treba vedeti, da vsebinsko delo ni možno brez določene količine administrativnega in finančnega, tako da bi bilo morda smiselno upoštevati še del teh stroškov. Pravega ključa še ni.
V primerjavi s podatki iz prejšnjega leta je viden napredek. Prvič smo za las v zelenem pasu tudi pri vsebinskem delu. Visok nivo učinkovitosti nam je uspelo še izboljšati, je pa res, da bi mogoče vseeno morali več pozornosti nameniti financiranju, da bo naša dolgoživost zagotovljena. Kaj vse smo počeli, pa si lahko preberete v našem vsebinskem poročilu.