So vse igrače enake? Obstaja veliko alternativ.

Ko pomislimo na igračo, si večina predstavlja police trgovin, polne plastike, lučk, zvokov in embalaže. A svet igrač je veliko širši. Strokovnjaki igrače delijo v različne skupine, vsaka pa spodbuja drugačen način igre in razvoja otroka.

Morda je zato pomembnejše vprašanje od tega, katero igračo kupiti, pravzaprav: kakšno igro želimo spodbuditi?

Igrače niso ena sama kategorija

Čeprav enotne mednarodne razdelitve ni, proizvajalci, razvojni strokovnjaki in pedagogi igrače najpogosteje razvrščajo v nekaj večjih skupin:

• konstrukcijske igrače (kocke, sestavljanke, magnetni sistemi),
• igrače za domišljijsko igro (punčke, kuhinje, figure, kostumi),
• miselne igre in sestavljanke,
• raziskovalne in STEM igrače,
• ustvarjalni materiali,
• športne in gibalne igrače,
• družabne igre,
• glasbene igrače,
• mehke igrače.

V zadnjih letih zelo hitro raste predvsem zanimanje za izobraževalne (educational) igrače, ki predstavljajo približno četrtino svetovnega trga igrač. Med njimi najhitreje rastejo STEM kompleti, roboti in igrače za razvijanje logičnega razmišljanja.
A razvoj otroka ni odvisen le od vrste igrače.

Najboljše igrače imajo eno skupno lastnost

Razvojni strokovnjaki pogosto izpostavljajo odprte igrače (open-ended toys). To so igrače, ki otroku ne narekujejo pravil igre, ampak mu dopuščajo, da jih ustvari sam.

Danes je kartonska škatla grad, jutri vesoljska ladja, pojutrišnjem trgovina.

Med odprte igrače sodijo na primer kocke, figurice živali, blago, kartonske škatle, glina, kamenčki ali storži. Prav takšne igrače pogosto rastejo skupaj z otrokom in spodbujajo največ ustvarjalnosti.

Trajnost ni material. Trajnost je življenjska doba.

Ko govorimo o trajnostnih igračah, pogosto najprej pomislimo na material. Toda enako pomembno je razmisliti tudi o tem, kako dolgo bo igrača ostala v uporabi.

Pred nakupom si lahko zastavimo nekaj preprostih vprašanj:

• Bo zanimiva tudi čez eno leto?
• Ali omogoča več različnih načinov igre?
• Jo bo mogoče popraviti?
• Jo bomo lahko podarili ali prodali naprej?
• Ali jo bo lahko uporabljal še kdo drug?

Pri tem velja razmisliti tudi o personalizaciji igrač. Igrača z imenom otroka je morda lepo in osebno darilo, vendar jo je pozneje težje podariti, prodati ali predati drugemu otroku. Če želimo, da igrača nekoč nadaljuje svojo pot pri novem lastniku, je zato bolje izbrati takšno brez trajnih osebnih oznak. 

Odgovori na ta vprašanja pogosto povedo več kot sama embalaža ali material.

Katere alternative obstajajo?

Če želimo zmanjšati količino igrač, ki hitro postanejo odpadek, imamo več možnosti, kot si morda mislimo.

Kupujmo manj, kakovostneje in varneje. Zelo poceni igrača je lahko mamljiva, vendar pri igračah neznanega izvora, zlasti s spletnih tržnic, nizka cena lahko pomeni tudi vprašljivo kakovost in varnost. Podobno velja za brezplačne promocijske igrače, ki jih dobimo kot dodatek k nakupu ali obroku. Tudi pri igračah zato velja: manj, a bolj premišljeno. Koristno je spremljati tudi odpoklice igrač, ki jih objavljajo potrošniške organizacije. 

Izberimo igrače, ki rastejo z otrokom. Kocke, figurice, družabne igre ali kakovostni ustvarjalni materiali pogosto ostanejo zanimivi več let.

Podarimo doživetje. Ustvarjalna delavnica, obisk živalskega vrta ali lutkovna predstava lahko ustvarijo spomine, ki trajajo dlje kot nova igrača.

Ustvarjajmo iz stvari, ki jih že imamo doma. Kartonske škatle, tulci, blago ali lesene kuhalnice so lahko odličen material za igro. Otrok v njih ne vidi odpadka, ampak nove možnosti. Pri ustvarjanju pa pazimo, da iz različnih materialov po nepotrebnem ne ustvarimo novega odpadka, ki ga bo pozneje težko ločiti. Kjer je mogoče, uporabljajmo naravne ali istovrstne materiale ter jih povezujmo tako, da jih lahko po koncu uporabe ponovno razstavimo in pravilno ločimo. 

Izposodimo si ali izmenjajmo. Vedno več knjižnic, igralnic in lokalnih skupnosti ponuja izposojo ali izmenjavo igrač, kar otrokom omogoča raziskovanje brez nenehnega kupovanja novih.

Kupujmo rabljeno. Številne kakovostne igrače zamenjajo lastnika, še preden pokažejo prve znake obrabe. Tako prihranimo denar, podaljšamo njihovo življenjsko dobo in zmanjšamo količino odpadkov.

Ste vedeli?

V okviru projekta 5 minut veselja raziskujemo, kaj se z igračami zgodi, ko jih otroci prerastejo. Ker v Sloveniji teh podatkov še nimamo, želimo ustvariti prvo celovito sliko o ravnanju z igračami v slovenskih gospodinjstvih.

Anketa je namenjena prav vsem, saj so igrače prej ali slej del skoraj vsakega doma. Ne glede na to, ali ste jih kupovali za svoje otroke, vnuke, nečake, otroke prijateljev ali ste jih sami nekoč prejeli in hranili doma – zanima nas, kakšno pot so ubrale pri vas. Z vašim odgovorom nam boste pomagali bolje razumeti življenjski cikel igrač in ustvariti pomembno izhodišče za prihodnje rešitve, ki bodo spodbujale njihovo ponovno uporabo ter zmanjševanje odpadkov.