Avtor: Barbara Zorko, dne 14. April 2020, 10:04

Svet se je za nekaj tednov ustavil in nobenega dvoma več ni, da naša življenja nikoli ne bodo več popolnoma enaka kot pred pandemijo. Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, pa nas dobro branje vedno lahko popelje v popolnoma drug svet, nam ponudi drugačen pogled na stvari, ki se dogajajo ali nas nauči česa novega.

Pripravili smo vam naš izbor različnih publikacij, člankov in drugih vsebin s področja nekaterih najbolj problematičnih odpadkov, ki so vredni vaše pozornosti. Vse vsebine so vam na voljo v digitalni obliki, tako da vam za nova znanja sploh ni treba zapuščati doma. Prijetno branje vam želimo!

PLASTIKA

Čudežni material izjemnih lastnosti se je v zadnjih desetletjih prelevil v eno izmed največjih okoljskih težav. V CIEL-ovi publikaciji preberite, zakaj je plastika pravzaprav takšen problem in se je ne da preprosto počistiti iz naših rek in oceanov v kateri izmed čistilnih akcij. Ne samo na podnebje, plastika ima velik vpliv tudi na naše zdravje. Preberite tukaj. Pred kratkim je izšlo obširno Tearfundovo poročilo o največjih onesnaževalcih s plastiko. Veste, kateri so? Še cel kup drugih publikacij in zanimivih vsebin o plastiki je zbranih na strani gibanja, katerega člani smo tudi mi: Break free from plastic.

S plastiko smo se v lanskem letu veliko ukvarjali tudi Ekologi brez meja. Veste, da se več kot polovica plastične embalaže, ki jo običajno prinesemo domov ob nakupu pogostih živil in dobrin sploh ne da reciklirati? Če vam je namesto branja ljubši ogled videa, vam predlagamo Frontlinov dokumentarec o plastiki ali pa kratek 20-minutni dokumentarec o plastiki v morju.

ZAVRŽENA HRANA

Poznate dejstva in številke o zavrženi hrani? Denimo: Hrana, ki jo zavržemo Evropejci, bi lahko nahranila 200 milijonov ljudi. Wrap-ova raziskava je pokazala, da potrošniki vedno manj načrtujemo obroke, samo slaba tretjina pa pred odhodom v trgovino naredi nakupovalni seznam ter preveri zalogo živil. Vsekakor gre za temo, ki bo za zmanjševanje količine odpadkov in odpravljanje lakote deležna vedno večje pozornosti: FAO je stanje izčrpno opisal v poročilu.

V času korona krize kuhamo veliko več, zato je tudi količina zavržene hrane večja. Po podatkih Mariborske Snage se je v primerjavi s februarjem 2020 v marcu 2020 količina zbranih bioloških odpadkov povečala za 28 %. 

Kaj lahko sami naredimo glede tega? Z zavrženo hrano smo se pred leti ukvarjali s projektom Volk sit, koza cela in v sklopu projekta pripravili cel kup različnih orodij, ki vam lahko pomagajo pri zmanjševanju zavržkov. Italijanski chef Massimo Bottura v času karantene pripravlja online kuharski šov, kjer deli tudi nekatere trike za zmanjševanje zavržene hrane.

TEKSTIL

Evropska komisija je pripravila pregled učinkov tekstilne industrije na okolje, kjer najdemo cel kup predlogov za izboljšanje trenutnega prav nič rožnatega stanja: med prioritetnimi razmišljanji za naprej so umestili podaljšanje življenjske dobe oblačil, izboljšanje zbiranja in recikliranja oblačil ter različne način ozaveščanja potrošnikov. Ste že slišali za ponujanje oblačil kot storitev? Preberite tudi podroben opis Evropske agencije za okolje: kako nam lahko krožni poslovni modeli in regulacija pomagajo pri reševanju problematike? Celo paleto rešitev je v akcijskem načrtu za trajnostna oblačila pripravil tudi Wrap.

Zdi se, da je trenutna korona kriza poskrbela za pozitivne učinke na tekstilno industrijo. Si po koncu krize lahko obetamo za odtenek bolj zeleno in pravičnejšo tekstilno industrijo?

DRUGE TEME

Na spletni strani Zero Waste Europe najdete bogato zbirko različnih virov znanja za prehod do zero waste družbe. Preverite  še druge nasvete za zmanjševanje odpadkov v vašem domu, spodbudite vašo občino, da prične s koraki za manj odpadkov in se pridruži mreži.

Kakšne bodo celotne posledice koronavirusa, trenutno nihče zares ne more vedeti. Držimo pesti, da bo za vas kriza prinesla tudi kakšno pozitivno stvar. Za okolje jih vsekakor bo.