Mednarodna delavnica o kompostiranju

Delavnica je potekala 13. – 14. oktobra v Donosti (Španija) in je bila odlična priložnost spoznati ravnanje z biorazgradljivo frakcijo odpadkov, vključno z ločenim zbiranjem in predelavo. Namenjena je bila predstavnikom lokalnih oblasti, podjetjem za ravnanje z odpadki in aktivistom. Udeleženci so prišli iz Španije, Francije, Italije, Južne Afrike in Kitajske.

Delavnico so vodili dr. Marco Ricci, dr. Enzo Favoino in dr. Alberto Confalonieri, ki vsi prihajajo iz Scuola Agraria del Parco di Monza. Udeležencem so posredovali svoje znanje in najboljše primere prakse v Italiji in po Evropi, obiskali pa so tudi mesto Hernani in eno od centraliziranih kompostarn.

Glavna prednost ustreznega ravnanja z bio odpadki je povezana s podnebnimi spremembami: emisije toplogrednih plinov in manj odlaganja ter sežiganja bio odpadkov, možnost zadrževanja ogljika v prsti ter preprečevanja njene degradacije. Istočasno pa je ločena predelava bio odpadkov najboljši način doseganja ciljev EU glede preusmeritve odpadkov iz odlagališč brez sežiganja.

“Popolne rešitve ni, sistem se mora vedno prilagajati lokalnim razmeram,” je povedal dr. Marco Ricci. “Vendar pa je ključnega pomena to, da so v prehod v družbo brez odpadkov vključeni vsi akterji. Zato morajo o spremembah biti obveščeni in vanje vključeni tudi prebivalci, kmetijski sektor in okoljske nevladne organizacije.”

Kot uspešen primer ločenega zbiranja bio odpadkov so predstavili Milano. Kljub temu, da ima 1,5 milijona prebivalcev in je gosto poseljen, so cilje ločenega zbiranja bio odpadkov uspeli doseči v šestih tednih. Drug zanimiv primer je Castelbuono (Sicilija), kjer je bila logistika zbiranja teh odpadkov zelo zahtevna, saj gre za srednjeveško mesto. Zato so ločeno zbiranje teh odpadkov rešili s pomočjo oslov – kar dokazuje, da je rešitev za ločeno zbiranje bio odpadkov možno najti ne glede na specifične izzive posameznih skupnosti.

Skupnostno kompostiranje je ponavadi vzporedni sistem javne komunalne službe, a je lahko tudi dober nadomestek za ločeno zbiranje v oddaljenih krajih, saj ne predstavlja nobenih stroškov zbiranja in predelave. Včasih pa je za to potrebna sprememba zakonodaje. V Bolgariji na primer so sprejeli zakonodajo, ki skupnostno kopostiranje obravnava kot decentralizirano kompostiranje in zanj niso potrebni upravni postopki, če količina letno pridelanega komposta ne presega 10 m3.

Predavatelji so poudarili, da je kompostiranje zelo raznolik proces in torej izvedljivo v majhnem obsegu in z nizkimi stroški ali pa na centralizirani, industrijski ravni. Kompost je naravno gnojilo, ki prinaša pozitivne učinke tako za prst, kot za pridelke. Organski material v kompostu za tretjino zniža izgubo prsti, ob enem pa bistveno zviša prisotnost deževnikov, ki so pokazatelj zdravja prsti. Kompost znižuje delež pridelkov z boleznimi koreninskega sistema.

Delavnica je bila odlična priložnost za spoznavanje smiselnosti ločenega zbiranja na izvoru ter logistike in ekonomike sistema ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki.

Celotno poročilo v angleškem jeziku najdete tukaj.