Kompostiranje na Flamskem (Belgija)
V Belgiji so okoljske zadeve pristonjost regij, vsaka regija sprejema okoljske politike neodvisno od drugih regij. Flamska ima 6,2 mio prebivalcev, ločeno zberejo 73 % odpadkov. Javna agencija OVAM sprejema flamsko zakonodajo na področju odpadkov in nadzira njeno izvajanje v 308 občinah, ki so se združile v 27 medobčinskih združenj za ravnanje z odpadki. Regijske politike ravnanja z odpadki so pričele nastajati leta 1981, od takrat dalje pa vsake štiri ali pet let oblikujejo nov načrt politik in ciljev, ki jih občine izvajajo ob podpori agencije OVAM. Cilji so določeni tako na nivoju občin, kot na nivoju regije. Načrti se nananšajo na nastajanje mešanih odpadkov, ločeno zbiranje, ravnanje z ostanki po ločenem zbiranju in kompostiranje doma.
Flamska pokrajina (Foto: wikipedia)
Ločeno zbiranje se razlikuje od združenja do združenja, a v glavnem zajema zbiranje od vrat do vrat, zbirne centre, ulične zabojnike in vračanje izdelkov distributerjem. Od vrat do vrat zbirajo papir in karton, biološko razgradljive odpadke, plastenke in plastične kozarce, kovinsko embalažo in tetrapake, mešane ostanke ter kosovne odpadke. Ločeno zbiranje in obdelavo odpadkov financirajo preko fiksnih letnih taks in PAYT sistema.
Prvi načrt za ravnanje z ostanki zelenjave, sadja in vrtnim odrezom so razvili v obdobju 1991-95, s katerim je nastal VLACO, flamska nepridobitna organizacija za kompost. VLACO so ustanovili OVAM, združenja občin in zasebni proizvajalci komposta ter nekatere neodvisne občine. VLACO spodbuja preprečevanje nastajanja biološko razgradljivih odpadkov, spodbuja kompostiranje na vseh nivojih, certificira kompost in svetuje na področju ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki.
Biološko razgradljive odpadke kompostirajo in predelujejo preko anaerobne predelave. Leta 1991 so imeli samo eno kompostarno, ki je sprejemala mešane komunalne odpadke, a je bil kompost tako slabe kvalitete, da so v naslednjem načrtu leta 1995 uvedli obvezno ločeno zbiranje na izvoru ter pričeli spodbujati kompostiranje doma. Leta 2010 so imeli že 35 kompostarn in 29 naprav za anaerobno predelavo. Slednje predelujejo tako biološko razgradljive odpadke iz gospodinjstev, kot tudi gnoj in druge bio odpadke iz kmetijstva. Flamci skupaj predelajo 1,8 mio ton organskega materiala, od tega 1 mio ton preko anaerobne predelave in 800.000 ton s kompostiranjem. Na Flamskem vsak dan predelajo 4,9 tone biološko razgradljivih odpadkov. Po poročilih VLACO, so leta 2010 prodali 327.000 ton komposta, od tega 35 % za vrtnarjenje in urejanje krajine ter 7 % za hortikulturo in kmetijstvo.
VLACO je ocenil prihranke energije in emisij CO2, ki so rezultat kompostiranja ter jih primerjal s scenarijem, po katerem bi te odpadke energetsko predelali. Ugotovili so, da so bile emisije CO2 leta 2007 zaradi ločenega zbiranja in kompostiranja 833.000 ton biološko razgradljivih odpadkov nižje za 4.800 ton v primerjavi z energetsko predelavo. Ocenjujejo tudi, da s kompostiranjem 80.000 ton bio odpadkov prihranijo 110.000 m3 vode letno.
OVAM z občinami podpiše dogovor o preprečevanu nastajanja odpadkov, ki ga zavezuje k izvajanju kampanj osveščanja na tem področju, zagotavlja tehnično in finančno pomoč prebivalcem pri zniževanju nastajanja odpadkov, sponzorira kampanje za ciljne skupine kot so šole. Dogovor pogosto vključuje subvencije za izobraževalne kampanje, kot tudi za spodbujanje kompostiranja doma, promocijo uporabe pralnih plenic in druge ukrepe.
Promocija kompostiranja doma je osrednja strategija zniževanja ločeno zbranih količin odpadkov iz gospodinjstev. Spodbude za kompostiranje doma vključujejo:
- letni strošek ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov (40 eur letno),
- izobraževanja prebivalcev o pravilnem komostiranju doma,
- promocijo krožnega vrtnarjenja z namenom zmanjševanja nastajanja vrtnega odpada,
- spodbujanje kompostiranja v šolah,
- prikazi kompostiranja v skupnostnih kompostarnah.
Rezultati strategije so očitni: ocenjujejo, da je v sistem ločenega zbiranja zaradi kompostiranja doma vstopilo 100.000 ton manj biološko razgradljivih odpadkov. V gosto naseljenih območjih regionalne oblasti spodbujajo skupnostno kompostiranje, kamor lahko prebivalci odnesejo svoje biološko razgradljive odpadke. Leta 2010 je 34 % ali skoraj 2 mio prebivalcev kompostiralo doma.
Zniževanje količin mešanih odpadkov iz gospodinjstev v kg na prebivalca letno (Vir: OVAM, On the Road to Zero Waste)
V Belgiji veljajo posebna pravila za ravnanje z embalažo, ki velja za odgovornost proizvajalcev. Embalažerji, uvozniki in trgovci morajo embalažo prevzeti in zagotoviti cilje za njeno predelavo. Skoraj vsa podjetja, ki dajejo na trg embalažo za gospodinjstva, so združena v eno organizacijo: FOST Plus, ki financira ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje teh materialov. FOST Plus navaja, da so leta 2010 reciklirali že 91.5 % odpadne embalaže iz gospodinjstev, k čemur Flamska regija prispeva kar 60 %. FOST Plus ocenjuje, da je recikliranje embalaže v primerjavi z energetsko predelavo, preprečilo 860.000 ton emisj CO2.
Do leta 2007 je že 42 flamskih občin dosegalo manj kot 100 kg mešanih ostankov odpadkov na prebivalca letno, občina Herenthout zgolj 59 kg in občina Balen samo 66 kg mešanih ostankov odpadkov na prebivalca letno.
V Sloveniji po podatkih Eurostata za leto 2011 kompostiramo le 6 % biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, kar ne čudi, če vemo, da imamo to področje tako zakonodajno kot sistemsko zelo slabo urejeno. Večina pridelanega komposta nima dovoljenja za neomejeno uporabo in zato konča kot revitalizacijski sloj na deponijah odpadkov. Humko je ena redkih, če ne edina slovenska kompostarna, ki prideluje kompost za neomejeno uporabo.
Povzeto po Flanders, Belgium ( On the Road to Zero Waste)